Redki so, ki se jim uresniči vse, o čemer so sanjali v otroštvu. Miki Muster, legenda slovenskega stripa, je eden od njih. Že pri enajstih letih, ko je v kinu gledal Disneyjevo Sneguljčico, je vedel, da bo delal risanke in risal.

Miki Muster, začetnik slovenskega stripa in eden najuspešnejših avtorjev stripa in risanega filma, se od sinoči predstavlja na pregledni razstavi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani.

Razstava ob njegovi devetdesetletnici – rojstni dan bo praznoval 22. novembra – kaže celovito produkcijo obsežnega opusa stripa, slikanic, risank, reklam, karikature in kiparstva, ki ga zaznamujeta tehnična brezhibnost in vsebinska razgibanost. Čeprav je na Akademiji za likovno umetnost študiral kiparstvo, v umetniške vode nikoli ni silil. Kiparstvo je bilo pač najbliže risanemu filmu, pri katerem je treba imeti tudi občutek za tretjo dimenzijo in ponazoritev gibanja človeškega telesa. Med študijem je honorarno začel delati kot časopisni ilustrator.

Najbolj ga je zanimala risba, a rad pove, da nikoli ni risal zato, da bi delal veliko umetnost; risal je predvsem zato, da bi se ljudje zabavali in bili veseli. Mustrova risba je z leti dozorevala in se spreminjala, značaji njegovih junakov so se oblikovali in dobivali nove poteze.

Miki Muster je stripe začel risati leta 1952. Izdajatelj prvega povojnega zabavnega tednika PPP (Poletove podobe in povesti, pozneje preimenovan v TT – Tedensko tribuno) je naročil neki Disneyjev strip, ki pa ni prišel, zato je Muster dobil nalogo narisati »nekaj v Disneyjevem slogu«, tj. otroški strip s karikaturistično stiliziranimi živalmi, podobnimi Miki Miški, Jaki Racmanu in drugim disneyjevskim figuram, ki pa naj bodo domači junaki, kot jih poznamo iz slovenskih basni in pripovedk, je zapisal Damir Globočnik. Dodaja, da je bila prva epizoda Zvitorepčevih prigod objavljena 11. julija 1952 na zadnji strani prve številke »tednika za razvedrilo« Poletove podobe in povesti. Vmes je Miki Muster objavil tudi krajša stripa Jakec in Ali aga in Trebuško Plahun in njegova družina.

Zvezda Musterjevih stripov je zagotovo Zvitorepec in njegovi prijatelji. Za junake stripa je izbral gozdna bitja: torej iznajdljivega in prebrisanega lisjaka Zvitorepca, požrešnega volka Lakotnika in želvo Trdonjo, pravi Globočnik. Kot občasni antagonist nastopa zlobni žabec Jože Gulikoža. Muster jih je poosebil in oblekel v človeška oblačila. Imena izražajo značaje junakov. Najprej sta zaživela Zvitorepec in Lakotnik, pozneje se jima je pridružil še Trdonja in postali so nerazdružljivi prijatelji.

Več kot 40 epizod Zvitorepčevih dogodivščin, ki jih je risal od začetka petdesetih do začetka sedemdesetih let, velja za osrednji del njegovega likovnega opusa. Muster je junake svojega stripa pošiljal iz ene v drugo pustolovščino, v prazgodovino, antiko, srednji vek, v prihodnost, na olimpijske igre, Divji zahod, na Luno, v gangsterski Chicago. Pri tem je povezoval prvine zabavnega oziroma humorističnega stripa s pustolovskimi, znanstvenofantastičnimi in drugimi stripovskimi zvrstmi.

Muster je obžaloval, da je prvi animirani film lahko pripravil šele v starosti štirideset let in da se je do potrebnih znanj za izpeljavo celotnega procesa nastanka risanega filma moral dokopati sam. Izdelal je risbe za risane filme v skupnem trajanju več kot deset ur, med letoma 1967 in 1990 okrog 380 reklamnih spotov, kot so Cik-cak zajčki, Šumijev Visoki C in Ne bo vam uspelo za Jelovico. Pri risanem/animiranem filmu je vse delal sam (scenarij, režija, animacija, kopiranje, slikanje ozadja, zvočna sinhronizacija), barvali in snemali so drugi. Risal je neposredno na folijo, s čimer je prihranil čas za kopiranje. Zato je bil mnogo hitrejši kot drugi animatorji in celo studii.

Želja po raziskovanju in ukvarjanju z risanim filmom je Mustra vodila v München, kjer je začel leta 1973 animirati serijske filme pri Bavaria filmu, in ko je sredi sedemdesetih let srečal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija štiristotih risanih filmov v skupni dolžini skoraj štiristo minut. Doživela je izreden uspeh, predvajali so jo po vsem svetu.

Uspešno se je lotil tudi filmov o Nicku Knattertonu po istoimenskem stripu Manfreda Schmidta, beremo v napovedi razstave v MSUM, ki so jo pripravili Strip.art.nica Buch in Zavod Strip art v

sodelovanju z Moderno galerijo. Glavni pobudnik in organizator razstave je Aleksander Buh, lastnik nenavadne trgovinice v trgovskem centru Murgle, ki že od leta 2004 razveseljuje ljubitelje stripovske literature. Ponosni lastnik trgovine s stripi je dobil v roke prvi strip pri petih letih, pri šestih pa je že pešačil do prvega kioska po novega. Med tedanjo ponudbo ga je zagotovo očaral tudi Zvitorepec Mikija Mustra, čigar produkcija je danes obilo zastopana prav na Buhovih knjižnih policah, saj je eden njegovih glavnih založnikov. Kompletna zbirka Mustrovih stripov je v založništvu Strip.art.nice Buch izšla v letih 2010 do 2014 v zbirki enajstih knjig.

Miki Muster je v Nemčiji ostal do leta 1990. Po letu 1967 so njegovo produkcijo zaznamovali reklamni spoti in politična karikatura. Celostranske karikature, za katere je tokrat uporabil barvne svinčnike, so ohranile precej značilnosti Mustrovega samosvojega likovnega jezika. Z njimi se je uvrstil med najboljše sodobne karikaturiste. Ves čas je ostal navzoč tudi s svojimi stripi, saj so ti doživeli več ponatisov, najprej v obliki zvezkov in nato kot samostojne knjige.

Mustrovo življenje sta zaznamovali dve ljubezni – ljubezen do žene Jane in ljubezen do ustvarjanja. Je samotar in deloholik. Ko se je iz Nemčije vrnil v Slovenijo, je živel v Ljubljani, v hiši pod Rožnikom. Tam naj bi le še počival, a tega nikoli ni znal. V enem od intervjujev so ga vprašali, kaj bi delal, če ne bi risal. Po premisleku je dejal: »Risal bi.« •