Red za zasluge Miroslavu Košuti in Kogojevim dnem

Predsednik Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval tržaškega literata in gledališčnika Miroslava Košuto in mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Medaljo za zasluge je na slovenski podelitvi v predsedniški palači namenil pevki in pravljičarki Ljobi Jenče in striparju Tomažu Lavriču, ki se slovesnosti ni udeležil.

Miroslav Košuta, ki je prejel odlikovanje za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, je, kot piše v obrazložitvi, ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Uveljavljeni literat je iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu znal narediti odprt oder. Pod njegovim vodstvom je gledališče postalo most med slovensko in italijansko gledališko umetnostjo, piše v utemeljitvi.

Pisatelj je priznanje sprejel z mislijo na ustanovitelje, ki jih je požig Narodnega doma razgnal, in na partizansko skupino, ki jim je maja 1945 z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenski oder. Obenem ga razume tudi kot podporo tržaškemu gledališču in vsem slovenskim gledališčem.

Skrb za sodobno slovensko resno glasbo
Od leta 1979 delujoči festival Kogojevi dnevi so odlikovani za prispevek k uveljavljanju sodobne slovenske resne glasbe in utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V sklopu festivala so krstno izvedli več kot 325 slovenskih skladb, z vztrajanjem pri poslanstvu pa je festival trajno zarisal sledi v slovenski kulturni zakladnici, piše v obrazložitvi. Nagrado je ob tej priložnosti v imenu festivala prevzel predsednik sveta Ciril Zlobec, ki je med drugim dejal, da je “zgolj slamnati mož, ki ne dela težav”, sicer pa si ne jemlje nobenih zaslug za delovanje festivala. Po njegovih besedah “za festivalom stojijo konkretni ljudje, ki z dušo in telesom vzdržujejo in osmišljajo festival”.

Skrb za ljudsko glasbo, moč in dušo naroda
Ljoba Jenče je odlikovana za ohranjanje ljudske glasbene dediščine. V sodobni svet raznovrstne glasbe je uspešno umestila tudi velik opus starih slovenskih ljudskih pesmi. Med drugim sodeluje pri najrazličnejših projektih, povezanih s posredovanjem ljudskega izročila. Izdala je več samostojnih zgoščenk, opremljenih s strokovnim besedilom. Letno pripravi tudi do 100 nastopov, na katerih ljudska dediščina zaživi na novo. Ob prevzemu medalje je dejala, da ji je veliko lažje peti ali pripovedovati pravljice kot govoriti. Glasba ji pomeni utrip božjega srca, ljudsko glasbo pa razume kot moč in dušo naroda. V zahvali je izrazila željo, da bi v šolski sistem vpeljali predmet Izročilo za prihodnje tisočletje.

“Dokaz, da oblast vendarle prepoznava družbeni pomen satire”
Ilustrator, stripar in karikaturist Tomaž Lavrič se, kot piše v utemeljitvi, rad poigrava in skače iz humorja v realizem, iz socialnih tem v znanstveno fantastiko, iz karikatur v abstrakcijo ali znakovno risbo. Vse to počne mojstrsko, z veliko humorja in očarljivosti, pa tudi provokativnosti. V njegovem imenu je medaljo prevzel njegov dolgoletni sodelavec in kreativni urednik Mladine Robert Botteri, ki je prebral tudi lavreatovo zahvalno pismo. Lavrič je v njem zapisal, da odlikovanje razume kot priznanje manj uglednim, a živim in živahnim umetnostim in kot dokaz, da oblast vendarle prepoznava družbeni pomen satire. Veseli ga, “da imamo predsednika države, ki premore dovolj humorja in samodistance, da se je sposoben, čeprav bolj kislo, nasmejati tudi šalam na svoj račun”. Obljubil je, da ga “en mesec ne bo ‘špikal’ ne v sliki ne v besedi, če ne bo ravno nujno”.