Ni vsak, ki šnofa, Šnofi
Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 20. april 2015 / 13:04
V okviru večerov stripa, ki mesečno potekajo v Mestni Knjižnici Kranj, sta se tokrat prestavila Šnofijeva avtorska starša, risar stripov Matej de Cecco in scenarist Boštjan Gorenc – Pižama.
Naj še kaj dodamo k Šnofijevi druščini? To, da gre za tri duhoviteže s pravimi bogastvi v njihovih priročnih možganskih skladiščih. / Foto: Primož Pičulin
Kranj – Pravzaprav bi o sredinem večeru lahko izdali strip. Prav takega, kakršnega sta pod iskrivim spraševalcem, prav tako mojstrom stripa Zoranom Smiljanićem predstavljala tokratna gosta – risar stripov Matej de Cecco in jezikovno besedilni multipraktik Boštjan Gorenc – Pižama. Predstavila sta še sveže izdan, v stripu bi to ozvočila z medmetom svež, svež, svež, stripovski album Šnofijeva druščina in v podnaslovu Škratovi štumfi, rjasti robot in šmentani šofer. »Šponska« prijatelja in sodelavca sta v uvodnem vprašalnem izzivu predstavila, zakaj počneta to, kar počneta. Tipa sta iz generacije sedemdesetih let prejšnjega stoletja, povezana s Kranjem, a oba od njega tudi »odvezana«. Matej se je na Kidričevi cesti samo rodil, Boštjan pa je v Kranju preživel prvih …, no, prvih precej let, zdaj pa živi v Šentožboltu blizu trojanskih krofov. Na deloma eksistencialno vprašanje, zakaj Pižama ne je trojanskih krofov, ta odgovori: »Če ste doma v Benetkah, najbrž tudi ne božate golobov.«
Srečala sta se naključno ali pa tudi ne. Najprej je Boštjan, ko je tam delal v knjižnem uredništvu, na Mladinsko knjigo pripeljal Mateja, da je pripravil risbe za serijo Blazno resno o Dese Muck, kasneje, ko je Matej dobil naročilo za strip v PIL-u, pa je k pisanju besedil vabilo vrnil Pižami. Tako gre to in tokratna izdaja stripovskega albuma, še prej pa sedem let izhajanja Šnofija v PIL-u (da ne bo pomote – še izhaja in vse bolj živahen je), je torej njuna skupna mojstrovina. »Eden drugega sva reševala iz depresije,« se pošali Boštjan. »Misleč, da bi lahko sam tudi pisal scenarije, sem takoj ugotovil, da je bolje, da to prepustim mojstru besede Pižami,« razloži Matej, o tem, zakaj ni rekel ne, pa Boštjan dodaja: »Če sem gor rasel s Kosovima junakoma Pipcem in Rdečo peso v takrat še Pionirskem listu, se kljub nizkemu honorarju preprosto nisem mogel odpovedati, da bi tudi sam kaj sodeloval v ustvarjanju stripa v tej reviji.«
Strip Šnofi ima štiri glavne junake: Pilka in Čopko, fanta in punco dvanajstih, trinajstih let, psa Šnofija in Kodrlajstasto psičko, v katero je prvi kakopak na smrt zaljubljen. Boštjan in Matej sta v nadaljevanju večera predstavila strip kot tak, kako so se razvijali liki v njem, kako ga ustvarjata, kujeta duhovite zgodbe in v njih dialoge, povezane seveda z aktualnim časom, in kako se pri vsem tem še neizmerno zabavata. Ko se enkrat mesečno dobivata v Matejevem ateljeju, se kar bliska od domislic.
»Jezik mora biti dokaj normiran, brez pogovornih besed, rada pa v besedilo vnašava reference na kaj drugega, pregovore, šaliva se z različnimi imeni in podobno. Z medmeti, kot so recimo brc, zalet in podobno, krajšava glagole,« pove Boštjan in potrdi, da ga Matej v teh domislicah odlično dopolnjuje. Matej riše v digitalni tehniki na tablico. »Ko sem še risal ročno, sem za dve strani stripa porabil teden dni, na tablico jih naredim v dveh dneh.«
In kakšen značaj ima Šnofi? »Je velik firbec, zelo rad lula po grmih in drevesih, malo je razvajen, a zna tudi pokazati zobe.« V zgodbah Šnofi s svojo druščino potuje v vesolje, gre naokrog z Darwinom, se ubada z gusarji, bojuje z vampirji, razmišlja o prijateljstvu … Tako Matej kot Boštjan delujeta prepričano, da bosta Šnofija ustvarjala še naslednjih 50 let, ko bodo njuno delo prevzeli njuni otroci. Po letošnji stripovski sezoni, v kateri je Smiljanić predstavil Matina Ramoveša, Andreja Štularja, Damijana Stepančiča, Davida Krančana in Tanjo Komadina ter Igorja Šinkovca, se nam jeseni obeta nadaljevanje. Na risanje in branje torej.
Vir: http://www.gorenjskiglas.si/article/20150420/C/150429969/1168/ni-vsak–ki-snofa–snofi-