Miki Muster na dolenjskem knjižnem sejmu
Miki Muster rad prebira zgodovinske knjige, Andreja Brvarja pa zanima znanost
zadnji poseg: 22. maj 2015 ob 09:14
Novo mesto – MMC RTV SLO
“Risal sem za otroke od petega do devetdesetega leta, saj mora vsak človek ohraniti v sebi otroško dušo vse do poznih let. Če se zna človek nasmehniti v vsakdanjih težavah in ga v smeh spravi tudi kakšna moja zgodba, potem sem dosegel namen,” je na knjižnem sejmu v Novem mestu dejal legendarni Miki Muster.
Odprtja knjižnega sejma se je poleg Mustra udeležil še drugi letošnji Prešernov nagrajenec, pesnik Andrej Brvar. Na sejmu je razstavljenih okoli 2500 knjig, poleg tega pa si lahko ogledate tudi virtualno razstavo starih razglednic Srčen pozdrav iz Novega mesta, hkrati pa poteka še pester spremljevalni program.
“Osnovna ideja sejma je spodbujati bralno kulturo, znanje in ustvarjalnost. KUD Krka, Knjižnica Mirana Jarca in Mladinska knjiga –Trgovina organiziramo sejem že od samega začetka. Sestavljen je iz sejemskega dela, na katerem predstavimo edicijo knjig od lanskega do letošnjega maja, in posameznih dogodkov, ki sledijo v celem tednu,” je dejal predsednik KUD Krka Mitja Pelko.
Večer ob odprtju, ki ga je vodila Carmen Oven, so posvetili letošnjima Prešernovima nagrajencema: striparju, animatorju in ilustratorju Mikiju Mustru in pesniku Andreju Brvarju.
Tudi v zrelih letih mora človek ohraniti v sebi otroško dušo
Miki Muster je najbolj znan po risanju stripov, animiranem filmu in ilustracijah. Manj znano je, da je tudi evropski in svetovni prvak v plavanju, kjer je prejel pet medalj, čeprav je ob risanju za športne dejavnosti pogosto zmanjkalo časa. Za risanje je moral imeti dobro zgodbo, ki je bila osnova za stripe, in se ob delu zabavati, saj je to pomenilo, da se bodo zabavali tudi bralci njegovih del. “Risal sem za otroke od petega do devetdesetega leta, saj mora vsak človek ohraniti v sebi otroško dušo vse do poznih let. Če se zna človek nasmehniti v vsakdanjih težavah, in ga v smeh spravi tudi kakšna moja zgodba, potem sem dosegel namen,” je povedal Muster.
Od rojstva legendarnega Zvitorepca je že 65 let in še danes ga berejo vse generacije, na kar je Muster zelo ponosen, saj pravi, da je to zanj največja nagrada.
Že v otroštvu je sklenil, da bo življenje posvetil risanju
Miki Muster je začel risati na Dolenjskem, saj je bil njegov oče zdravnik v rudniku v Krmelju. Imel je še starejšega brata, ki mu je kot petleten fantič pomagal v šoli pri likovnem pouku, saj je učiteljica rekla, da lahko pride z bratom na ure risanja. Prve napotke za risanje obrazov pa je dobil od očetovega prijatelja. Kot otrok je rad gledal slikanice, ki so jih dobili ob koncu šolskega leta, in že takrat je sklenil, da bo, ko odraste, risal. Mama ga je sicer prepričala, da se je vpisal na arhitekturo, vendar se je kmalu prepisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je končal študij kiparstva.
Žena je bila njegova muza
Želel je oditi v Ameriko in imel že vse pripravljeno, vendar je bila ljubezen močnejša, zato se je z vseh nastopov v okviru folklore vrnil. Želel je delati za otroke, vendar je začel delati reklamne spote (zajčki Cik-Cak in drugi). Miki Muster je povedal, da se je lahko popolnoma posvetil delu zato, ker mu je ob strani stala žena, ki je poskrbela za vse drugo, od financ do družine. Sedemnajst let sta živela ločeno, saj je on delal v Nemčiji, vendar se je vsak konec tedna vračal domov. “Če ne bi bilo nje, bi verjetno narisal pol manj, zato sem ji hvaležen. Ona je bila res moja muza. Zdaj, ko je ni več, se vsak dan peljem na Žale, prižgem sveče, uredim grob in se z njo pogovorim”.
Zdaj preživlja čas ob spominih na aktivna leta
Še vedno prebere kakšno politično ali zgodovinsko knjigo in tiste, ki jih je že večkrat prebral. “Vsak dan prebiram tudi svoje stripe, obujam spomine ter se zabavam ob njih. Vesel sem, da so jih ljudje sprejeli. Ravno tako imam na mizi karikature in tako osvežim spomin na tiste čase, ko sem noč in dan samo risal,” je povedal Muster. Včasih si zavrti tudi posnetke svoje družine, saj ima na to lepe spomine.
Kovanec je zapečatil pesnikovo odločitev za študij italijanščine
Tudi Andrej Brvar je kot otrok komaj čakal, da je poštar prinesel časopis, in je lahko prebral Mustrove stripe. Pravi, da je izredno vizualen tip, ki si zelo dobro zapomni obraze, še posebej obrazi starejših so mu zanimivi, saj odsevajo celotno njihovo življenje. Hotel je študirati slikarstvo ali glasbo, saj je bil oče glasbenik, nato pa je na Filozofski fakulteti vpisal italijanščino in primerjalno književnost. Odločil se je tako, da je vrgel kovanec, ki ga ni napotil na slikarstvo, ampak na romanistiko.
Večinoma piše za odrasle, vendar je izdal tudi tri pesniške zbirke za mladino. “Ko avtor bere lastno delo, se mu ob prebranem paralelno vrti še en film. Pri meni je tako, da za posamezne verze vem, kje sem jih doživel, kdaj sem jih napisal, spomnim se, kakšno je bilo vreme in občutja ob tem. V zadnjem času me zanima znanost, ki prihaja do poetičnih zaključkov, in sicer tako kitajska kot ameriška.” Zanimajo ga različna področja, med njimi tudi astrofizika in dogajanje v naravi.