Ljubljana – Denarno nadomestilo avtorjem za izposojo njihovih del v knjižnicah se pri nas izplačuje od leta 2004. Prva leta je nekatere motil dvotirni sistem razdeljevanja tega denarja, sedaj pa buri duhove nov pravilnik, ki je prepolovil nadomestilo za izposojo besedil, krajših od 47 strani, ter za publikacije z oznako strip in slikanica.
Do knjižničnega nadomestila, ki je denarna kompenzacija za brezplačno izposojo njihovih del v javnih knjižnicah, so upravičeni avtorji s področij literature, glasbe, filma, ilustracije in fotografije. Pri nas je, kot rečeno, v veljavi dvotirna razdelitev denarja, in sicer se polovica razdeli v obliki denarnega izplačila živečim avtorjem in polovica v obliki delovnih štipendij za obetavne in vrhunske avtorje. To je motilo avtorje z vrha lestvice izposoje, saj je polovica denarja šla avtorjem, ki morda v knjižnicah skorajda niso izposojani.
Sedaj knjižnično nadomestilo spet razburja avtorje. Maja lani je namreč ministrstvo za kulturo na podlagi sprememb zakona o knjižničarstvu sprejelo nov pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila. Po besedah direktorja javne agencije za knjigo Aleša Novaka je sprememba posledica tega, da je bilo treba postopke uskladiti z zakonom o upravnem postopku. Ta določa, da se postopki podeljevanja štipendij za ustvarjalnost prenesejo na agencijo za knjigo. Prej so jih izvajala stanovska društva.
Novosti, ki jih prinaša nov pravilnik, je več. Najbolj odmevna je sprememba obračunavanja knjižničnega nadomestila glede na obseg in žanr knjige. Po novem se monografske publikacije z bibliografsko kodo slikanica ali strip upoštevajo kot pol izposoje, enako velja za monografske publikacije do 47 strani. Pesniška zbirka pa se upošteva kot ena izposoja, ne glede na obseg.
Slikanice so samo še polknjiga?
Eden od mladinskih pisateljev, ki jih je nov način obračunavanja knjižničnega nadomestila zmotil, je Peter Svetina. V pismu, ki ga je med drugim poslal ministru za kulturo Tonetu Peršaku, je zapisal, da denarna korist tistih, ki ne ustvarjajo slikanic, stripov in monografskih publikacij do 47 strani, ne bo tako bistveno višja, kot bo bistveno nižja denarna korist tistih, ki take knjige ustvarjajo. A še bolj temeljna stvar, vredna razmisleka, je po njegovem mnenju simbolna: »Slikanice, stripi in monografske publikacije do 47 strani s tem, ko se jim nameni samo polovico izposoje, niso več knjige, ampak dobijo status polknjige.« Otroške knjige so tako potisnjene na margino margine, v tretjerazrednost, je prepričan Svetina.
Spremenjen je tudi del postopka neposrednih nakazil avtorjem, pravi Aleš Novak. Odslej bo potekal dvostopenjsko, na podlagi poziva bodo avtorji preverili točnost podatkov o izposoji, ki jih pripravi IZUM, agencija za knjigo bo upravičencem izdala odločbe, nato pa bodo avtorji posredovali še vse potrebne podatke za izplačilo nadomestila. Pomembna novost je torej to, da bo odslej to pravico treba aktivno uveljavljati, pravi direktor JAK.
Ministrstvo založilo pripombe pisateljev
Nov predpis obračunavanja nadomestila, ki temelji na obsegu besedila, je bil v pravilnik vključen na predlog Društva slovenskih pisateljev. Predsednik društva Ivo Svetina dogajanje pojasnjuje in komentira takole: »Že junija 2015 je upravni odbor DSP sprejel stališče v zvezi z novelo zakona o knjižničarstvu in predlogom novega pravilnika ter ga posredoval ministrstvu za kulturo. Žal je ministrstvo, tedaj pod vodstvom Julijane Bizjak Mlakar, naše pripombe ‘založilo’, kot tudi pripombe javne agencije za knjigo. Nato smo se mesece ‘pogajali’ s pravno službo ministrstva, ki jo vodi Matej Srdinšek Firm, in ugotavljali, da ta ni sposobna napisati ustreznega pravilnika. Opozarjali smo, da gre za soočenje dveh strok: literature in prava, pri čemer mora pravna služba podpirati stališče naše stroke – literature. Stališče pravne službe ministrstva je bilo, da naj bi se pravilnik razbremenil vseh podrobnosti, podrobnejši pogoji naj bi se zapisovali ob vsakoletnem razpisu. Temu smo nasprotovali, saj smo se zavedali, da bi bilo potem vse odvisno od direktorja JAK.«
Predsednik društva še pravi: »Kar je zadnje dni izbruhnilo v zvezi s slikanicami in skuša (znova) pridobiti status afere, je posledica tega, da sta se oglasila dva avtorja, in sicer Primož Suhodolčan in Peter Svetina; njuna reakcija je žal reakcija post festum. To je lastnost večine naših članic in članov: ko je treba reagirati na konkretno zadevo, ko upravni odbor DSP skuša animirati čim več članstva, ni od nikogar glasu ne za ne proti. Zdaj ko je vse že mimo, pa se oglašajo posamezniki, zlasti avtorji slikanic, ki jim ne gre v račun, da je izposoja slikanic zelo velika, zlasti v primerjavi na primer s pesniškimi zbirkami, zaradi česar je bila potrebna določena korekcija oziroma ‘omejitev’. Da omenjeni pravilnik zmanjšuje ‘točke’ pri izposoji slikanic, je normalno; nikakor ne gre za prikrajšanje avtorjev, ampak za racionalno odločitev, ki – žal – izvira iz dejstva, da se slikanice vse manj kupujejo ter vse več izposojajo v knjižnicah. Ministrstvo bi moralo, skladno z načeli, zapisanimi v nacionalnem programu za kulturo, resnično, ne le simbolično, stimulirati izdajo (tudi) kakovostne slovenske slikanice.«
Na ministrstvu za kulturo dodajajo: »Dopuščamo možnost, da nova ureditev komu ne ustreza, zato je po prvem letu delovanja po novem pravilniku predvidena njegova evalvacija in zatem morebitne izboljšave.«
Letos je za knjižnično nadomestilo namenjenih 607 tisoč evrov, upravičencev pa je okoli tisoč. Koliko denarja bo dobil posamezen avtor, bo na podlagi pravilnika izračunal poseben algoritem.
Vir: http://www.delo.si/kultura/nov-pravilnik-razburja-avtorje.html
