Stripolis v Kinu Šiška

Drobtinice

Od prima punce in kobile France do babure in Zvitorepca-princeske: ženski liki in moški liki v ženskih vlogah v stripih Mikija Mustra

Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik niso le antropomorfne živali s prikupnimi imeni, so tudi moški druge polovice
dvajsetega stoletja. Janez Grm bo v predavanju skušal ugotoviti, kakšen odnos imajo ti liki do ženskih likov,
na katere naletijo v svojih prigodah. Kako na ta odnos vplivajo pripovedne konvencije, kako tedanja družbena
dogajanja? Kdaj so ženski liki ovira, kdaj gibalo, kdaj aktivne soudeleženke v prigodi? Kako se njihova upodobitev
(ne le vizualna) spreminja skozi leta? Kako ženski liki uporabljajo zakonsko vezo sebi v prid? Zakaj drezajo moške
like v nos? Predavanje bo posvečeno tudi motivu moškega lika v ženski vlogi. Trije prijatelji se včasih znajdejo
v ženskih oblačilih in celo v samem ženskem telesu. Kako se na to odzivajo drugi liki? In kako to vpliva na
preoblečene/spremenjene prijatelje same?

O vsem tem in še čem na marčevskem Stripolisovem predavanju
21. marca od 20.00 do 22.00 ure

Razstava slovenskega stripa v Celju

Drobtinice

Zdrava kondicija devete umetnosti

Stripovsko desetletje: Pregledna razstava slovenskega stripa v minulem desetletju. JAK povečal sredstva za podporo domačemu stripu.
.

Vojko Urbančič                                                                 sre, 15.03.2017, 21:00

Če zidovi kdaj spregovorijo, to trenutno velja za tiste v celjski­ Galeriji sodobne umetnosti. Prekrivajo jih zgovorne podobe in besedila, ki imajo domicil na stripovskih straneh, zdaj pa so del tamkajšnje tretje razstavne inventure slovenske devete­ umetnosti.

Celje se s projektom Stripovsko desetletje: strip v Sloveniji 2006–2016 potrjuje­ kot rezervna prestolnica ­slovenskega stripa. Razstava z izborom izdelkov devetindvajsetih avtorjev nadaljuje serijo krovnih preglednih razstav slovenskega stripa, ki imajo v Celju spoštljivo­ tradicijo, postavljajo jih enkrat na desetletje.

Prvo, Slovenski strip: pregledna razstava, z izborom slovenskega stripa od začetkov izpred (domala) stoletja, so v Galeriji sodobne umetnosti postavili leta 1996, kar je bila sploh prva sodobna pregledna razstava tukajšnjega stripa z referenčnim katalogom.

Desetletje zatem so izvedli projekt Slovenski strip in animirani film 1996–2006, v okviru katerega so, kot pove naslov, pridružili stripu inventuro tukajšnje animacije. S tokratno razstavo pa sledijo stripu v minulem desetletju, od sezone 2006.

Ob tem je bilo Celje že prizorišče stripovskih festivalov, v njem deluje striparna Oblaček, predvsem pa studio Risar Vojka Volavška, založnika serije stripovskih albumov in revije Strip Bumerang, ki je ugledala luč sveta ravno leta 2006, a je danes na Risarjevi spletni strani mogoče izvedeti, da je pač »občasnik«. Dolgo je bila mesečnik.

Celjani so znova pripravili razstavo v sodelovanju z redakcijo edine druge preostale tukajšnje stripov­ske revije, trdoživega Stripburgerja iz Ljubljane, kjer letos zaznamujejo četrt stoletja obstoja. Kustosinja razstave je Katerina Mirović, v njeno postavitev so bili vpreženi Andrej Štular, David Krančan in ­Matjaž Brulc, rezultat pa, kot smo vajeni pri Stripburgerjevih projektih, prepriča, kar pri razstavljanju stripa, grafičnega medija, namenjenega temu, da pristane v rokah in ne na zidovih, ni samoumevno.


Izar Lunaček: Založeni raj, Forum Ljubljana, 2013.

Originalne stripovske table in skice imajo pri različnih avtorjih različen status. Za mnoge so tako rekoč fetišistično dragocene, za druge le efemerno, pozabi namenjeno gradivo, enotno uokvirjene in razstav­ljene v klasičnem razstavišču pa ne glede na avtorjev odnos do njih zapustijo enoten vtis galerijskega, kdaj v prihodnosti nemara muzejskega »kosa«.

Ne le »totalni avtorji«

Kar je tokrat na ogled, govori o različnih avtorskih pristopih in izkušnjah, o aktualnih družbenih danostih, davni ali manj davni zgodovini, otroštvu in seveda še marsičem, izbor pa dopolnjujejo zajeten pregled stripovskega tiska, stripovski junaki v obliki kipov in kipcev, podobe, naslikane neposredno na stene, skicirke in še kaj. Vzpostavljen je še salonček, kamor lahko sedeš in prebereš album, knjižico ali knjigo. Najbolj svež v tej ponudbi je bogat razstavni katalog, dvojezični (še v angleščini), s kar 180 stranmi.

»Če bo še kdo potarnal, da se v tej deželi nič ne dogaja, ga brez sramu soočite z izjemno stripovsko produkcijo,« je Katerina Mirović optimistično sklenila kratek uvodnik v katalogu, a se na naši mali stripovski sceni optimizem rad brati s tarnanjem.

Tomaž Lavrič: Čarodej, prvi del trilogije Tolpa mladega Ješue, 2017, založba Buch.

V zgoščenem krovnem pregledu stanja, ki ga v katalogu podpisuje Bojan Albahari, izveš, da je to še vedno scena z omejenim številom akterjev in bralcev, ki ima omejen manevrski prostor in ostaja ranljiva, občutljiva tudi na malo manj ugodne ustvarjalne okoliščine. Izveš še, seveda ne prvič, da ni prave stripovske kritike in medijskega prostora za strip, in da bi se morali uredniki na založbah bolje stripovsko izobraziti.

Kot pozitiven založniški premik v minuli dekadi je v katalogu navedeno, da je Javna agencija za knjigo celo povečala sredstva za podporo domači stripovski produkciji in da se po stripu končno ozirajo tudi tukajšnje uveljavljene založbe. Deveta umetnost je vidneje prodrla tudi v šolske učbenike, razne brošure in zloženke, pri čemer so njen domet na področju komunikacije spoznali tudi v muzejih, katoliški Družini in nekaterih gospodarskih podjetjih.

Na področju avtorstva se je v minuli dekadi zgodil vidnejši premik s pozicije »totalnega avtorja«, ki riše in piše stripe, na nastope duetov, sestavljenih iz scenaristov in risarjev, kdaj pa vskoči še kdo, ki stripe, denimo, odene v barve. Odlična novica je, da se je v zadnjem obdobju prej redkim avtoricam pridružilo več mojstric stripa, s čimer se je ženska zasedba konsolidirala in predstavlja stalnico.

V minuli dekadi smo naposled dobili tudi prvi zajeten knjižni pregled tukajšnjega stripa. Ni nastal v akademskih krogih, pač pa na sceni. Iztok Sitar, tudi sam stripar in eden razstavljajočih, je objavil zajetno Zgodovino slovenskega stripa 1927–2007, pravkar pa piše njeno ažurirano, dopolnjeno verzijo.

fino_kolo_nasl

Tanja Komadina: Fino kolo, 2014.

Dobra kondicija stripa na entuziastičen pogon

V vsebinskem smislu pripada levji delež kataloga Gašperju Rusu, ki je tako kot Sitar stripovski avtor in publicist, in njegovemu obravnavanju posameznih stripovskih opusov, celo v širšem razponu avtorjev od tistih, katerih dela srečaš na razstavi.

V izboru namreč kdo tudi manjka. Na malih scenah, kakršna je naša stripovska, je dovolj prostora za zamere in kdo bi se raje podvrgel inkviziciji kot sprejel vabilo na Stripburgerjevo razstavo, po drugi strani pa manjkajo, denimo, dela Bernarda Kolleja, ki je, mimogrede, edini slovenski samostojni avtor, ki se preživlja le z ustvarjanjem stripa (neodvisno od domačega trga, za tujino).

Rus v zapisu najprej pretrese delo novincev na sceni, nato starih mačkov. Med prvimi, denimo, ­Mateja Stupice, seveda znanega predvsem s širših področij vizualnih umetnosti, Tanje Komadina, ki je z emotivno nabitim Finim kolesom prodrla na Švedsko, samorastnika Domna Finžgarja ali Kaje Avberšek, ki je razvila specifičen znakovni vizualni jezik.

Med avtorji z dolgo stripovsko kilometrino so minulo desetletje gotovo zaznamovali Zoran Smiljanić s petdelnim stripovskim monumentom Meksikajnarji, Tomaž Lavrič s svojo znano sposobnostjo razvijanja večtirnega avtorskega izraza, številne izdaje Cirila Horjaka, Izarja Lunačka, Andreja Štularja, Davida Krančana, avtorja rezijanske Grdine in Pijanega zajca, ki v katalogu nastopa tudi s teoretskimi zapisi, Damijana Stepančiča, Sitarja ali Matjaža Bertonclja, izpostavljanje imen je vselej nehvaležno.

Med mojstri stripa za mladino pa avtorjev, vpetih v klasično, likovno kultivirano pripovedovanje zgodb, kot so Matjaž Schmidt, Jelka Godec Schmidt ali Marjan Manček, in mlajših, ki ubirajo drugačne poti. Kot ugotavlja Rus, tukajšnji strip krasi »razmeroma zdrava kondicija«. Dasiravno predvsem na entuziastičen pogon.

David Krančan: Grdina. Zverinice iz Rezije v stripu, Forum Ljubljana, 2014.

Vir: http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/zdrava-kondicija-devete-umetnosti.html

Astronomi

Drobtinice

Fotografija osebe Martin RamovešBand.


Forum Ljubljana, Zavod za umetniško in kulturno produkcijo, Metelkova 6, 1000 Ljubljana
tel. +386 1 2319662, burger@mail.ljudmila.org, www.stripburger.org
  MARTIN RAMOVEŠ: ASTRONOMI
glasbeni album v stripu
Forum Ljubljana in Klopotec, posebna izdaja revije Stripburger,  zbirka O #17,
marec 2017, 72 str. / 31:22 min., 15 eur


Novo založniško sezono revije Stripburger otvarjamo z Astronomi, svežim glasbenim albumom v stripu, pod katerega se podpisuje stripar in kantavtor mlajše generacije Martin Ramoveš.

Deset pesmi z zgoščenke v prav toliko poglavjih tvori eno stripovsko pripoved, v kateri prispodobe iz verzov dobijo svojevrstno vizualno podobo. Veveričji junak v iskanju izginulega drevesnega zaveznika potuje po črno-belem stripovskem vesolju, kamor se ob pozni uri zazrejo astronomi in kjer se grdo in lepo znajde v istem blatu. Se bo popotovanje končalo na svetli ali temni strani tega fantastičnega sveta?

Martin Ramoveš bo Astronome premierno predstavil v torek, 21. marca 2017, ob 19. uri  na večeru poezije, glasbe in stripa v Vodnikovi domačiji. Lepo vabljeni!

Novo:

Novo - stripi

Stripovsko desetletje
Strip v Sloveniji 2006-2016

Dvojezični 180-stranski katalog z besedili Gašperja Rusa, Bojana Albaharija, Davida Krančana in Katerine Mirović, reprodukcijami del, bibliografijami in raznimi drugimi stripovskimi pritiklinami.

Cena: 10 eur

stripovsko_desetletje_www

ilustracija: David Krančan

 

Minulo desetletje je bilo za strip nedvomno plodovito. O tem ne priča le množica stripovskih izdaj, o stripu se je pisalo in govorilo v vseh medijih – nekaj zanosnih let je tako dajalo občutek, da se strip končno usidral v dnevnem časopisju in da je pred nami plodna prihodnost. Kriza in hkrati lakomnost lastnikov ali pa zgolj častihlepnost odločujočih je strip po kratkem razraščanju v časopisih izrinila iz svojega prvotnega domovanja. Navkljub temu pa je vztrajnost različnih akterjev na sceni omogočila številne nove stripovske projekte. Nekateri javni uslužbenci in založniki so deloma prepoznali njegovo literarno-vizualno vrednost, zares pa jih je premamila njegova didaktična in izobraževalna kapaciteta. Strip je v vlogi orodja posredovanja znanja postal pripomoček v različnih kulturnih institucijah, uvrstil pa se je tudi v razne pregledne razstave. Vzniknile so nove povezave med avtorji (tandemi piscev in risarjev), ki so se lotevali novih tem in bolj ambicioznih projektov. Iz anonimnosti so prodrli mladi avtorji, rodili so se novi stripovski liki, hkrati pa so sile kontinuitete poskrbele, da so se nekateri akterji in nekateri pojavi obdržali ali celo razvijali.

Če bo še kdo potarnal, da se v tej deželi nič ne dogaja, ga brez sramu soočite z izjemno slovensko stripovsko produkcijo.

Sodelujoči avtorji:
Kaja Avberšek, Primož Bertoncelj, Suzi Bricelj, Matej de Cecco, Marko Derganc, Domen Finžgar, Miha Ha, dr. Horowitz, Saša Kerkoš, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Matej Kocjan – Koco, Tanja Komadina, David Krančan, Primož Krašna, Matej Lavrenčič, Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Marjan Manček, Martin Ramoveš, Gašper Rus, Jelka Godec Schmidt, Matjaž Schmidt, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić, Damijan Sovec, Damijan Stepančič, Matej Stupica, Andrej Štular

Dvojezični 180-stranski katalog z besedili Gašperja Rusa, Bojana Albaharija, Davida Krančana in Katerine Mirović, reprodukcijami del, bibliografijami in raznimi drugimi stripovskimi pritiklinami.