Novo:
– Zagor original 11
Novo:
Andrej Rozman Roza, Ciril Horjak: Passion de Pressheren
Knjiga je ena od žepnic, ki so po ceni treh evrov izšle v ljubljanskem letu Svetovne prestolnice knjige. Je pa med njimi edina z izrazitim didaktičnim potencialom, takšnim, da si ob njej upamo staviti, da šoloobvezne mularije ne bi več stiskalo v trebuhu pred poukom književnosti, če bi postala uradni učni pripomoček za obdobje romantike na Slovenskem. Naučili bi se vsaj toliko kot zdaj, kar ni mnogo, še pomembneje pa – naučenega ne bi pozabili. Recimo tega, zakaj je Prešeren največji slovenski pesnik. Ker ima največji spomenik, seveda.
Ker ni je čez zgodovinsko resnico in resnobo, kadar jo avtorji bodrega črnila in vedrega peresa postavijo pred nas v rimani in ilustrirano iluminirani preobleki ter poleg natrosijo drobtinic iz historiata in žlahtnega rumenila, da bi pohujšalo še najbolj pobožnega med literarnimi zgodovinarji. Kot recimo, kaj je v resnici hotel povedali Koseski z besedo potažva in kdo mu jo je v pesem podtaknil, kakšen je bil Čopov duhovni agens ob vrnitvi v provinco in kaj se je nato v resnici zgodilo, kakšna je resnična vloga Prešernovih žensk: matere, krčmaric, sploh pa “kelnarce Zalke na Karlovšk cest pr Dolenc”, in seveda – kaj je z obupom, ki vliva upanje v slovensko poezijo. Vse je v drobni knjižici, ki si jo lahko pritisnete tudi na čelo in preskusite zgodovinsko akupresuro. Poučili se boste tudi o pomenu Jakoba Zupana (koga?) za slovensko književnost. Tako je menil Čop: “Nad tem, kr tle pišejo, sm tko zlo obupan, / de mi je še najbl zanimiv Jakob Zupan, / od kirga poezija nima drugih kvalitet / razen te, da je na srečo ni mogoče razumet.” Ne nazadnje, knjižica je veselo oznanilo za sodobnega mladega poeta, temačnega od glave do pet, da ne pozabi, kako posmrtna slava še preži na vse nerazumljene, zaradi svojega stanu zaničevane in družbeno-sistemsko nepodprte. Če bo sreča mila in zgodovinski trenutek pravi – tudi spomenik.
Mojca Pišek – Dnevnik
Format: 160×118 mm , broširano, črnobel tisk, 108 strani
Cena: 3 eur
Novo:
V Gorenjskem muzeju so pred slovenskim kulturnim praznikom izdali Strip o Prešernu, ki sta ga ustvarila muzejska svetovalka Magda Zore in akademski slikar Jože Trobec. Strip, ki na 52 straneh prikazuje življenje pesnika Franceta Prešerna, je izšel v nakladi 1000 izvodov. Predstavljen pa je tudi na razstavi v Prešernovi hiši v Kranju.
Biografski strip je v zadnjem desetletju po vsem svetu postal zelo priljubljen žanr. “Tudi pri nas se je že uveljavil s stripi o Cankarju in generalu Maistru, tudi Trubar in reformatorji so dobili svoj strip. Tako je bilo kar samo po sebi razumljivo, da se bomo tudi v Kranju lotili nečesa podobnega in pripravili strip o Prešernu, ki je v Kranju preživel zadnji dve leti in pol svojega življenja,” je o razlogih za nastanek stripa spregovorila Zoretova.
Pojasnila je, da je ideja zorela dve leti, medtem ko je dejansko ustvarjanje stripa trajalo le tri mesece, kar je bilo zanjo kot scenaristko in avtorico besedila precej zahtevno, saj se je prvič spopadla s stripom in njegovo specifično formo.
Strip je sproščen, poljuden žanr. “Prva težava, ki sem jo morala rešiti v svoji glavi, preden sem položila prve besede v usta našega pesnika, je bilo prehudo strahospoštovanje, ki mi je nekako zavezalo jezik. Pa sem se bila prisiljena sprostiti in mi je uspelo,” je izpostavila.
Strip o Prešernu ima tudi didaktično poslanstvo. “Že pred mnogimi leti sem imela po tisočih vodenjih šolarjev po Prešernovem spominskem muzeju občutek, da o njem vem vse, pa ni tako,” je dejala. Spet je vzela v roke Slodnjakov roman Neiztrohnjeno srce, Mušičeve zbrane spomine sodobnikov in drugo literaturo.
“Če bi z Jožetom ubrala bolj avtorski, svoboden pristop, se s tem ne bi toliko ukvarjala. Tako pa sva se z avtorjem sličic odločila za koncept, da bi bil strip tako v besedilu kot v sliki čim bolj verodostojen sprehod skozi Prešernovo življenje, zato je bilo zelo dobro treba preštudirati tudi slikovno gradivo,” je pojasnila Magda Zore.
V stripu je na 52 straneh okoli 420 sličic in kot je povedala sogovornica skorajda ni bilo sličice, glede katere ne bi bilo vsaj nekaj debate, kakšna mora biti, da bo čim bolj verodostojna. Prva dilema se je pojavila že na prvi strani z rojstno hišo v Vrbi. Značilne stopnice je namreč hiša dobila šele po požaru več kot pol stoletja po pesnikovem rojstvu.
“Potem je bilo denimo treba upoštevati tudi podatek, da Julija ni živela v tisti hiši, kjer je njen doprsni relief na Wolfovi ulici, ampak v hiši levo od nje. Zato je bilo treba narisati tisto in takšno, kot je bila takrat. Pa slavna Trnovska cerkev, mesto usodnega srečanja, je bila takšna, kot jo poznamo, zgrajena šele v drugi polovici 19. stoletja, zato je bilo treba poiskati podatke, kakšna je bila pred tem,” je ustvarjalni proces opisala Magda Zore.
Strip, za katerega že vlada precejšnje zanimanje, je predstavljen na razstavi v Prešernovem spominskem muzeju v Kranju, od danes dalje pa je tudi naprodaj. Natisnjen je v 1000 izvodih, cena je 14,70 evra.
Vir: Metropolitan/STA
Format A4, trda vezava, barvni tisk, 61 strani
