Novo:
Butalci v stripu 2
Brezčasne humoreske Frana Milčinskega so kot knjižna predloga služile že v prvem stripovskem albumu o teh avtohtonih slovenskih junakih, sedaj pa prihajajo Butalci v stripu 2, v katerih Marko Kociper predstavlja 8 novih zgodb o bolj ali manj poznanih butalskih dogodivščinah, ob katerih se boste lahko spet smrtno resno hahljali do onemoglosti in še čez.
Butalci so taki tiči, da so se skregali s pametjo – in v kregu tudi zmagali. Pa je pamet šla po svetu in se naselila povsod, kjer je videla, da Butalcev ni. V naših krajih se pač ni zadrževala, kaj šele ostala, kajti šla je tudi skozi naša mesta in vasi, a je povsod kakšnega srečala. Zato je pameti drugod dovolj, samo pri nas smo se ji srečno izognili in je zato nimamo preveč. Imamo pa Butalcev toliko, da ne vemo, kam bi z njimi, pa smo jih, tako kot medvede, celo v tujino izvažali. Butale so tako postale vsesplošno razširjen pojem: kjer pamet ne požene korenin, tam se Butalci radi zaredijo.
Zato se nikar ne čudi, preljubo bralstvo, če Butalce znova lahko v stripovskem jeziku prebiraš: če bi strip vsaj malo opravka s pametjo imel, bi mu zagotovo kako drugače rekli. Tako pa ni bojazni, da bi ostali brez butalskih zgodb: butalščina je vražje nalezljiva in hudo demokratična zadeva, ki ne prizanaša ne dedcem ne babam, ne siromakom in ne gospodi. Hitro se širi in težko ugaša: če bi butalščina gorela, bi gasilce ob pamet, gozdarje pa ob kruh spravila.
Butalci Frana Milčinskega v stripu Marka Kocipra imajo vse odlike brezčasne satire: človeške slabosti na pranger dajejo, da bi bralce najprej do smeha, nato pa še do razmišljanja spravili. Večno aktualno čtivo, ki nikoli ne zastara!
O AVTORJU:
Le kdo bi lahko bil bolj pravšnji za prikazovanje butalskih peripetij, kot je Marko ‘Nihil humani’ Kociper, vseljudski stripar in pristen upodabljalec vsega, kar od ljudi tudi prihaja? Nič človeškega mu ni tuje, kot mu vzdevek tukaj pritikamo, in nič se ne brani prikaza tudi manj bleščečih plati človeške narave. V risbi ne pozna prizanesljivosti in nikomur nič ne dolguje, zato slovi kot risar namočenega svinčnika in zašiljenega čopiča: brez pardona bo tudi hudiča na pol presekal, če bo le iz tega žlehten album nastal. Ljube so mu literarne predloge, zlasti tiste z družbeno kritično ostjo, a ostrega jezika tudi v svojih avtorskih stripih prav nič ne špara. Pri vsem tem početju je vedno zvest svoji viziji in se ne zmeni za modne muhe in trende. Ko počepniki svoj hrbet ponižno upogibajo, je Kociper tisti, ki goni svojo špuro, boža proti dlaki in plava proti toku, saj kot izkušen ribič dobro ve, da s tokom plavajo zgolj mrtve ribe.
Format A4, mehka vezava, črnobeli tisk, 88 strani
