Novo:

o_schrauwen_moj_fant_naslovkao_schrauwen_moj_fant_12

Nadrealistična igrivost, vsakovrstne eksotične bizarnosti in jedka ironija – to je Fant moj, absurdna domišljijska zgodba, ki skoraj brez besed podaja subtilno kritiko današnjega življenja in družbe nasploh. Rdečelasi lutkasti sinko in aristokratsko uglajen, a ekscentričen oče sta glavna junaka tragikomičnih kratkih zgodb, ki v marsičem spominjajo na stripovske gage v starih časopisih, včasih pa kar na epizode kakšnega televizijskega sitcoma.

Olivier Schrauwen, priznani belgijski ustvarjalec, katerega dela navdušujejo bralce po vsem svetu, je vizualni navdih za strip Fant moj črpal iz del ameriških pionirjev stripa, kot sta Winsor McCay in Lyonel Feininger, zato strip spominja na klasične ameriške časopisne stripe iz začetka 20. stoletja, a naj vas elegantna in občudovanja vredna risba ne preslepi, saj se pod njenim površjem skrivajo tudi veliko bolj ostri podtoni, zaradi katerih strip ponuja še veliko več, kot se zdi na prvi pogled.

Vizualna poslastica za radovedne in pozorne bralce!

O AVTORJU:
Olivier Schrauwen (Bruges, 1977) je s svojimi presenetljivimi vizualnimi eksperimenti in ustvarjalno svežino v zadnjih letih vzbudil veliko zanimanje in dosegel izjemno popularnost na mednarodni neodvisni stripovski sceni. Študiral je animacijo na akademiji za likovno umetnost v Gentu in strip na Inštitutu Sint Lukas v Bruslju, njegova dela pa so objavili tako belgijski Spirou kot različne alternativne stripovske revije in antologije. Izdal je več stripovskih albumov, ki so izšli pri renomiranih stripovskih založbah in so prevedeni v različne jezike.

Vsako njegovo stripovsko delo je malodane unikatna vaja v stilu in mojstrski prikaz raziskovanja prožnosti stripovske forme, pa naj si bo to na primer fiktivna biografija njegovega deda Arsène Schrauwen (2015), album psevdoavtobiografskih znanstvenofantastičnih kratkih zgodb Parallel Lives (2018) ali portret strahopetnega lažnivca, pijanca in tatiča Portrait d’un buveur (2019), ki ga je ustvaril skupaj z Ruppertom in Mulotom.  Njegov prvenec Fant moj (My Boy, 2006) je bil leta 2007 nominiran za najboljši album na stripovskem festivalu v Angoulêmu, istega leta pa je dobil tudi nagrado za najboljši debitantski album na priznanem flamskem stripovskem festivalu Turnhout.

Cena: 12 eur

ramoves_rob_naslRamoves(6)

Satirični pesnik in pisatelj Ivan Rob (1908–1943) je bil za časa svojega življenja znan predvsem kot zbadljivi šaljivec, ki je s svojim iskrivim humorjem pogosto nasmejal boemsko druščino umetnikov svoje generacije, pa naj si bo to s šaljivimi predelavami znanih del Prešerna, Jurčiča, Trubarja in drugih literatov, s svojimi improviziranimi pesnitvami, ki jih je prepeval ob brenkanju na kitaro, ali takrat, ko je oblečen samo v spalno srajco tekel skozi Ljubljano … Anekdota namreč pravi, da sta se na neki državni povorki Ivan Rob in Fran Milčinski – Ježek, s katerim sta skupaj nastopala in prijateljevala, priključila na konec povorke s svečami v rokah in oblečena le v dolgi spalni srajci. Tako sta poskrbela za obilo smeha ter seveda zasenčila prav vse uradno dogajanje.

A Rob ni bil le karizmatična osebnost priljudnega in veseljaškega značaja, gozdovnik, lokostrelec, odličen kuhar in sodelavec prvega partizanskega gledališča Agitteater, temveč tudi pronicljiv kritik družbenega dogajanja, predvsem pa tankočuten opazovalec svoje dobe. Svoja najgloblja občutja je ubesedil v poeziji, ki jo je stripar in glasbenik Martin Ramoveš vključil ne le v strip, s katerim je predstavil Robovo življenje in delo, temveč tudi uglasbil, ter tako predstavil še drugo, bolj lirično plat tega svojevrstnega literarnega ustvarjalca.

Zbadljivi poet Ivan Rob se vam tako v albumu Rob predstavlja v stripu in glasbi: ob nakupu stripa namreč prejmete tudi kodo, s katero si lahko naložite še glasbeni album. Na njem so Robovim liričnim in nežnim pesmim pridruženi energični ritmi električni kitare, ki osebnost tega zanimivega pesnika, pisatelja in satirika še bolj približajo današnjemu času in pokažejo, da gre za odlično poezijo, ki ne bi smela biti pozabljena.

O AVTORJU:
Stripar, pevec in kitarist Martin Ramoveš (1989) je zavzet raziskovalec izraznih možnosti poezije, glasbe in stripa ter kombinacije teh medijev. Po glasbenem prvencu Zvok dežele (2012) sta sledila dva glasbena albuma v stripu: Nesojeni kavboji (2014), v katerih je svojo poezijo uglasbil ter upodobil v ekspresivnem črno-belem slogu, ter še vedno močno izrazni, a veliko bolj osebnoizpovedni in poetični Astronomi (2017). V njih lahko najdemo tudi uglasbitev in upodobitev ene od pesmi Ivana Roba, zbadljivega poeta, katerega življenje in delo je tako v stripu kot glasbi predstavljeno v albumu Rob.

Cena: 12 eur (15 eur)

Novo:

Transvaalski pustolovciStrike - Simonova vrnitev - AlexFotografija osebe STRIP.ART.NICA BUCH.

Prvih pet kupcev, ob nakupu Zapiskov o deveti umetnosti, dobi darilo – strip Strašna tekma!
.

Berlin

Monumentalna trilogija ameriškega avtorja Jasona Lutesa je postavljena v weimarsko Nemčijo tik preden so leta 1933 oblast prevzeli nacisti. Burno, delno kaotično in protislovno 5-letno zgodovinsko obdobje je izvrstno prikazano skozi prigode več likov iz različnih družbenih skupin takrat tako svetovljanskega kot dekadentnega in politično razcepljenega Berlina. Dogajanje povezujeta osebni zgodbi kritičnega novinarja Severinga in sveže študentke Marthe, ki vsak na svoj način opazujeta dogajanje okoli sebe. Razločna (ligne claire) in realistična risba, pospremljena s posrečenimi grafičnimi vložki, predvsem pa subtilen pripovedni način z močno zgodbo Berlin postavljajo na vidno mesto med zgodovinskihmi risoromani, kot je Maus Arta Spiegelmana. Slovenski prevod integralne različice risoromana, ki je nastajal vse od leta 2001, je objavljen nekaj mesecev po prvem izidu trilogije v eni knjigi in slovenskim bralcem ponuja žal preredko možnost branja tega v svetu vse bolj priljubljenega in cenjenega žanra.

trda vezava • 19,2 × 26 cm • 618 strani

Cena: 49 eur

Alica v Sussexu

Kaj imajo skupnega Zajec, čigar svak je zidar, lord von Suburbleigh, čigar strast je golf, Modra stonoga, katere strast je filozofično puhanje fajfe, Mačka Režalka, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke, Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov, predvsem pa blesti v naštevanju, Frankenstein, čigar številka noge je 65, gospa Mary Wollstonecraft Shelley, gospa Zima in, kajpak, Alica, če naj naštejemo samo nekatere?

Vsekakor vsaj tole knjigo Nicolasa Mahlerja, ki na skrajno sebi lasten, odpičeno duhovit in temeljito zabaven, z absurdom na debelo podmazan način spoji klasiki Lewisa Carrolla in Hansa Carla Artmanna, spričo Zajčeve strasti do književnosti pa jima doda – vsaj v naslovih – vsaj še pol ducata drugih.

Mahlerjev minimalistični risarski slog je postal tako prepoznaven, da bi lahko služil za njegov podpis. Ostro skicirani liki, večinoma brez oči, a ponavadi s konkretno dolgimi nosovi, osvajajo bralstvo v zavidljivih premetih, dokazujoč, da včasih, kadar ima človek čudovite domislice, ni treba dosti krancljati, da bi jih v najboljšem slogu sestavil v takole bukvico. Da zmore kdaj stripovska forma svojo vsebinsko materijo prekvasiti tako, da jo spoznamo in je ne spoznamo – hkrati. Če veste, kaj mislim. In nenazadnje: da je dober humor sol in poper življenja.

Nicolas Mahler (1969, Dunaj) je sodobni klasik avstrijskega stripa, dela pa tudi kot ilustrator.
Njegova bibliografija obsega čez petdeset naslovov. Med drugim je znan po stripovskih predelavah klasičnih del, denimo Bernhardovih Starih mojstrov (Alte Meister, 2011), Musilovega Moža brez posebnosti (Der Mann ohne Eigenschaften, 2013) ali Proustovega V iskanju izgubljenega časa (Auf der Suche nach der verlorenen Zeit, 2017). Sem spada tudi pričujoči prevod Alice v Sussexu (Alice in Sussex, 2013), ki na skrajno svojstven način spaja Carrolla in Artmanna.

Poleg stripov in ilustracij ustvarja tudi risanke. Nekaj njegovih del je bilo predelanih v gledališke predstave, med njimi znamenita serija Flaško – mož v grelni odeji (Flaschko – der Mann in der Heizdecke, izšlo v več ponatisih, nazadnje zbrano leta 2016), iz katere je leta 2006 nastala tudi radijska igra.

Objavlja v najpomembnejših časopisih nemškega govornega prostora (Die ZeitNZZ am Sonntag, FAZ, Titanic idr.).

Za svoje delo je prejel več nagrad, od tega trikrat nagrado Max und Moritz, in sicer dvakrat za najboljši strip in nato leta 2010 za najboljšega striparja nemškega govornega prostora. Leta 2015 je prejel nagrado literarnih hiš (Preis der Literaturhäuser).

mehka vezava, 17 x 24 x 3 cm, 144 strani

Cena: 20 eur