Strip z Balkana na ogled v Meki evropskega stripa

Boris Jaušovec – Sreda, 4. junij 2014


Hrvaški stripar Štef Bartolić in kustos razstave Štefan Simončič pred panojem razstave.
Foto: Boris Jaušovec

Bruselj – Sto let stripa na Balkanu je naslov razstave, ki so sinoči slovesno odprli v Belgijskem stripovskem središču, ki je največji muzej stripa v Evropi. “Ponosen sem, da je razstava na ogled v največjem in najboljšem muzeju stripa v Evropi – Belgijskem centru stripa,” je ob otvoritvi povedal kustos razstave Štefan Simončič iz Združenja Epeka iz Maribora.

Na razstavi, ki bo na ogled vse do 16. novembra, je na ogled okoli 80 originalnih stripovskih tabel kakšnih 55 stripovskih avtorjev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Hrvaške in Srbije. Slednji imata tudi najmočnejšo produkcijo, in srbski avtorji so še posebej cenjeni v frankofonskem okolju, Hrvati pa na ameriškem tržišču. Slovenijo zastopajo starosta slovenskega stripa Miki Muster, pa legendarni Kostja Gatnik, Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić in Iztok Sitar. Žal med njimi ni Hinka Smrekarja, ki je protostripe risal že leta 1914, ker organizatorji iz Epeke njegovih del, naše kulturne dediščine v lasti Narodne galerije v Ljubljani zavoljo velikih stroškov prevoza in zavarovanja niso mogli predstaviti v Bruslju. Je pa ta razstava stripa, poleg še ene manjše na slovenskem veleposlaništvu, kjer so predstavljeni le slovenski striparji, redki trajnejši projekt, ki je ostal od Maribora evropske prestolnice kulture 2012. Tedaj je namreč v Mariboru Epeka s Štefanom Simončičem pripravila odmevno striparsko razstavo Stripovski junaki rešujejo Evropo. Za to razstavo so izvedeli v Belgijskem stripovskem centru, vendar projekt kljub temu ni bil izbran med trajnostne projekte evropske prestolnice. Razstavo so lahko izvedli le zavoljo finančne pomoči mesta Bruselj, pa slovenskega veleposlaništva in pomoči entuziastov. Direktor muzeja Willem De Graeve je v pogovoru za Večer dejal, da so vedeli za kakovost stripa na območju nekdanje Jugoslavije: “Ob obletnici prve svetovne vojne smo hoteli pripraviti razstavo, ki ne bi bila navadna komemoracija tega dogodka, temveč nekaj več, nekaj bolj svežega. Balkan nam je prišel na misel, saj je prvo svetovno vojno sprožil atentata v Sarajevu. Regija je podobna Belgiji, več jezikov, presečišče kultur, dogaja pa se tudi renesansa stripa, ki jo je predstavila tudi mariborska razstava, saj je kreativnost tamkajšnjih ljudi neizmerna.”

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201406046033887

Novo:

Remigio Gabellini: 1713 Tolminski punt

.

.
Leta 2013 mineva 300 let od velikega tolminskega kmečkega upora, ko se s številnimi dogodki spominjamo tega pomembega zgodovinskega dogajanja v tolminski preteklosti, ki ga je občina Tolmin simbolno vtkala tudi v občinski grb.

Kot je zapisal Ivan Jermol v Tolminskem zborniku 1975, je grb hkrati simbol naše preteklosti in naše bodočnosti. Grb je prevzela tudi občina Tolmin, ustanovljena leta 1994.

Veliki tolminski punt pa je našel svoje mesto tudi v zgodovini vseh slovenskih kmečkih uporov, ki so se odvijali v razdobju skoraj dvestopetdesetih let na številnih gospostvih. Sprva so bili usmerjeni proti lokalni gospodi zaradi raznih dajatev in služnosti, ki so jih dolgovali podložniki svojim graščakom, nato pa tudi proti državnim bremenom in državni oblasti. Položaj kmetov se je namreč vse od konca srednjega veka neprestano slabšal. Kmečka bremena so postajala vedno težja, ko so se tem pridružili še državni davki, je postalo stanje še toliko bolj nevzdržno.

Cena: 8€