06.06.2014 00:01 / Finance 109/2014
5. 6. 2014
V bruseljskem muzeju stripa so ob stoletnici prve svetovne vojne odprli razstavo 100 let Balkana, na kateri se predstavlja strip iz bivše Jugoslavije, ki je bila v zlatih časih med desetimi stripovskimi velesilami. Med zvenečimi imeni so tudi slovenski avtorji Miki Muster, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić in Kostja Gatnik. Razstava bo na ogled do 16. novembra. “Ponosen sem, da je razstava na ogled v največjem in najboljšem muzeju stripa v Evropi, Belgijskem centru stripa,” je ob odprtju poudaril kustos razstave Štefan Simončič iz združenja EpeKa. VEČ>>
Belgija namreč ni le dežela čokolade, Smrkcev in pomfrita, ampak tudi domovina evropskega stripa – najbolj znan stripovski junak je Hergejev Tintin – ter poleg Francije še vedno evropska stripovska velesila, tako da si organizatorji razstave štejejo v čast, da jih je Belgijski center stripa povabil k sodelovanju. Povod za vabilo je bila po Simončičevih besedah razstava v sklopu evropske prestolnice kulture leta 2012 z imenom Stripovski junaki rešujejo Evropo, ko je bilo v Umetnostni galeriji Maribor na ogled 140 evropskih avtorjev. V bruseljskem muzeju je na ogled več kot 80 avtorjev, od tridesetih let minulega stoletja naprej, največ iz Hrvaške in Srbije, ki imata tudi najmočnejšo produkcijo in sta najbolj prodrli na tuje trge, Srbi predvsem v frankofonsko okolje, Hrvati pa v Ameriko.
Iztok Sitar, ki je opravil širšo selekcijo stripov za razstavo, obžaluje, da med avtorji ni nobene ženske. Sam jih je sicer predlagal, a niso dobili originalov, ki jih je v glavnem prispeval največji zbiratelj originalov stripov iz bivše Jugoslavije, Hrvat Mladen Novaković. Iz enakega razloga med razstavljenimi avtorji ni najstarejšega stripa oziroma protostripa Hinka Smrekarja. Za očeta slovenskega stripa sicer z zamorčkom Bu-ci-bujem iz leta 1927 velja Milko Bambič. Domovina svetovnega stripa pa je Amerika z Yellow Kidom Richarda Feltona Outcaulta iz leta 1895. Osnovni namen stripa je bil pospešiti prodajo časopisov. Strip in film sta se rodila hkrati, prvi v Ameriki, drugi v Franciji, nato pa se je obrnilo – najboljši stripi so evropski, predvsem francoski, film pa je šel delat velik biznis čez lužo, je pojasnil Sitar.
Včasih v Ameriki ni noben časopis izhajal brez stripa, zdaj je manj priljubljen tudi v Ameriki, pri nas ga pa sploh mečejo ven, odkar je kriza, medtem ko je bilo po osamosvojitvi Slovenije drugače, saj je takrat skoraj vsaj medij objavljal strip ali vsaj karikaturo, je še povedal Sitar. Zlati časi jugoslovanskega stripa so bila sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja. “Jugoslavija je bila med desetimi najbolj razvitimi stripovskimi državami, to je fascinanten podatek,” poudarja Sitar.
Avtor razstavljenih Meksikajnarjev Zoran Smiljanić pa je pojasnil, da so na ogled stripi, ki se na nek način dotikajo vojne. “Moj strip Meksikajnarji govori o drugi vojni iz drugih časov iz 19. stoletja, ampak je tudi povezan s Habsburžani in Avstro-Ogrsko ter tako posredno tudi s prvo svetovno vojno, ” je pojasnil. “Belgija je res velesila v svetu stripa. Strip je na vsakem koraku, javno življenje je prežeto s stripom … To je Meka za strip, o kateri lahko mi, par entuziastov iz Slovenije, le sanjamo,” meni Smiljanič, ki je prepričan, da strip, čeprav izgublja dirko z računalniškimi igricami in čudesi elektronike, ne bo izumrl, saj ima svoje občinstvo in prihodnost, o čemer priča tudi ta razstava.
Aleksander Buh, stripovski svetovalec združenja EpeKa in založnik, ki je bil, kot je pojasnil, do nedavnega lastnik edine specializirane trgovine s stripi v Sloveniji, pravi, da take razstave še ni bilo. “Slovenci še nikoli nismo bili na tako močni razstavi, tako da lahko rečem, da je ta razstava velika čast za nas,” je poudaril. Buh upa, da bo razstava v Bruslju odskočna deska za naprej, in pravi, da že imajo nekaj vabil. Na vprašanje, kam bi na svetovni stripovski sceni umestil Slovenijo, pravi: “Na Luno … malce v šali. Delamo po svojih zmogljivosti, ne moremo reči, da je pri nas razširjen, morda pa nekoč bo.”
Vzporedno z razstavo v bruseljskem stripovskem središču je na ogled tudi razstava slovenskih stripov na slovenskem veleposlaništvu, ki poleg prej omenjenih vključuje tudi druge avtorje – Tomaža Lavriča, Marjana Amaliettija, Bernarda Kolleja, Marka Kocipra, Izarja Lunačka in Jakoba Klemenčiča. Slovenski veleposlanik v Belgiji Matjaž Šinkovec je v nagovoru ob odprtju slovenske razstave razkril, da je bil navdušenec nad Trdonjo, Lakotnikom in Zvitorepcem ter da je v poznih sedemdesetih letih minulega stoletja tudi sam narisal kakšen manjši strip ali dva, ki pa “na srečo slovenskega naroda nista dosegla širšega občinstva”. (STA, mm)
Vir: http://www.mladina.si/157226/slovenski-strip-v-srcu-evrope/
Zvitorepec in drugi bodo v Bruslju do 16. novembra.
Bruselj – Belgija velja za domovino in meko stripa. V Bruslju podobe stripovskih junakov na čelu s Hergéjevim Tintinom krasijo postaje podzemne železnice, s prizori iz stripov so polepšana pročelja hiš, del vsakega časopisa je tudi stripovska rubrika …
Središče stripovske umetnosti je že četrt stoletja Belgijski center stripa, ki kot muzej na 4200 kvadratnih metrih deluje v art nouveau palači nedaleč od bruseljskega Grand Placea. Na leto ima več kot dvesto tisoč obiskovalcev, okoli tisoč je obiskov organiziranih skupin. V njem je od danes na ogled posebna razstava Sto let na Balkanu, na kateri predstavljajo dela okoli petdeset avtorjev iz nekdanje Jugoslavije, od stripov ruskih emigrantov v Srbiji iz tridesetih let in dela iz časa NDH do legendarnega Zvitorepca in Meksikajnarjev Zorana Smiljanića.
Stilna in tematska raznovrstnost
Razstava je povezana s stoto obletnico začetka prve svetovne vojne, ki se je po sarajevskem atentatu začela na Balkanu. Belgija je bila eno od najbolj krvavih prizorišč vojne in zanimanje za dogajanje pred stoletjem je veliko. Prvi strip v regiji je narisal Hinko Smrekar. »Našega stripa sicer ne poznajo, a se zanimajo zanj, predvsem v kontekstu vojne,« je pojasnil kurator razstave Štefan Simončič. Belgijci so se za slovenski in nekdanji jugoslovanski strip začeli zanimati po razstavi evropskega stripa, ki je bila pripravljena v Umetnostni galeriji Maribor v okviru EPK.
Za jugoslovanski strip sta značilni stilna in tematska raznovrstnost. V njem so razvidni politični premiki, denimo njegova renesansa po razkolu Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. V desetletjih po vojni je bil še posebno razširjen partizanski strip, pozneje se je pojavil tudi punkovski. »Regija ima bogato tradicijo. Ko smo odkrili kakovost stripov, smo jih hoteli pokazati obiskovalcem. Zanimive so vzporednice. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil v Jugoslaviji, tako kot na Zahodu, razširjen bolj psihedeličen slog,« je povedal direktor stripovskega muzeja Willem De Graeve.
Na razstavi so predstavljena dela Kostje Gatnika, Mikija Mustra, Tomaža Lavriča, Iztoka Sitarja, Zorana Smiljanića. Razstava stripov več slovenskih avtorjev je bila odprta še na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. »Jugoslavija je bila med desetimi državami z najbolj razvitim stripom. Danes sta na Zahodu iz Slovenije uveljavljena Gatnik in Lavrič. Na Hrvaškem in Srbiji je ‘malo morje’ avtorjev, ki so uspešni v Franciji in drugod,« je povedal Iztok Sitar. Kot slovenski avtor je opozoril, da je v Sloveniji čedalje manj posluha za strip in da so avtorji ena prvih žrtev krize.
»Vsak drugi, ki pride v mojo trgovino, pove, da se je srbohrvaščino naučil iz stripov. Stripovski jezik, drugače kot jezik leposlovja, uporablja besede, ki so res v obtoku,« je na še eno razsežnost »devete umetnosti« opozoril Aleksander Buh, lastnik ljubljanske trgovine s stripi Strip.art.nica Buch. Sam je eden od zaslužnih, da slovenski šolarji lahko berejo stripe v okviru bralne značke. Buh je ponosen, da se slovenski strip lahko predstavlja na najboljši lokaciji in da ga cenijo najboljši poznavalci na svetu. »Upam, da ga bodo podobno začeli ceniti tudi doma,« je povedal.
Vir – slike: http://www.delo.si/kultura/dediscina/razstava-jugoslovanskega-stripa-v-bruslju.html
Belgija ni le dežela čokolade, Smrkcev in pomfrita, ampak tudi domovina evropskega stripa in še vedno njegova velesila, tako da si organizatorji razstave štejejo v čast, da so jih povabili k sodelovanju.
Po besedah kuratorja Štefana Simončiča je bila povod za vabilo razstava v sklopu evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012 z imenom Stripovski junaki rešujejo Evropo, ko so bila v Umetnostni galeriji Maribor na ogled dela 140 evropskih avtorjev.
Tako so ob stoletnici prve svetovne vojne odprli razstavo 100 let Balkana, na kateri predstavljajo stripe iz nekdanje Jugoslavije, ki je bila v zlatih časih med desetimi stripovskimi velesilami. K temu so seveda pomembno prispevali tudi slovenski avtorji Miki Muster, Tomaž Lavrič, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić in Kostja Gatnik.
Razstavlja več kot 80 avtorjev, od tridesetih let prejšnjega stoletja naprej, največ iz Hrvaške in Srbije, ki imata tudi najmočnejšo produkcijo in sta najbolj prodrli na tuje trge – Srbi predvsem v frankofonsko okolje, Hrvati pa v Ameriko.
Žal brez ženskih avtoric in najstarejšega slovenskega stripa
Iztok Sitar, ki je opravil širšo selekcijo stripov za razstavo, obžaluje, da med avtorji ni nobene ženske. Sam jih je sicer predlagal, a niso dobili izvirnikov, ki jih je v glavnem prispeval največji zbiratelj izvirnih stripov iz nekdanje Jugoslavije, Hrvat Mladen Novaković.
Iz istega razloga med razstavljenimi avtorji ni najstarejšega stripa oziroma protostripa Hinka Smrekarja. Za očeta slovenskega stripa sicer z zamorčkom Bu-ci-bujem iz leta 1927 velja Milko Bambič. Zlati časi jugoslovanskega stripa so bila sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. “Jugoslavija je bila med desetimi najbolj razvitimi stripovskimi državami, to je fascinanten podatek,” poudarja Sitar.
Stripi na ogled tudi na slovenskem veleposlaništvu
Vzporedno z razstavo v bruseljskem stripovskem središču je na ogled tudi razstava slovenskih stripov na slovenskem veleposlaništvu, ki poleg prej omenjenih vključuje tudi druge avtorje – Marjana Amaliettija, Bernarda Kolleja, Marka Kocipra, Izarja Lunačka in Jakoba Klemenčiča.
