Aljana
Če imaš srečo, se po izgubi službe znajdeš na mlečni cesti… 
Preden se glas malega človeka pripusti v avdienco k fini oblastniški gospodi, ga je potrebno
temeljito očediti in sfrizirati v lepotilnem salonu “Anketa javnega mnenja”… 
Asterix
Neustrašnim Galcem se pridružuje najstniška junakinja Adrenaline
.
Izšla je 38. dogodivščina legendarnega Asterixa
Asterixa in Obelixa na najnovejši pustolovščini spremlja junakinja, ki je po navedbah avtorjev drugačna od ženskih likov, ki smo jih v stripovskih zgodbah o galskih bojevnikih srečevali doslej.
.
Adrenaline bo z dolgimi rdečimi lasmi, zlatimi slušalkami in najstniško godrnjavostjo popestrila življenje Asterixa in njegovega obilnega prijatelja Obelixa. Foto: Reuters
“Nismo želeli razviti lika, ki bi imel poudarjeno svojo zapeljivo plat, kot smo to navadno počeli z ženskimi liki v preteklih stripih. Največkrat smo ustvarjali mlade, privlačne ženske, ki so zapeljale Obelixa, nato pa se je njihovo poslanstvo končalo,” je pred izidom stripa z naslovom Poglavarjeva hči povedal ilustrator Didier Conrad, ki je zadnje tri zgodbe o galskih bojevnikih ustvaril skupaj s piscem Jean-Yvesom Ferrijem.
Avtorja sta v želji po posodobitvi stripovske serije, ki bralce zabava vse od leta 1959, dogajanje v najnovejši dogodivščini Asterixa in Obelixa spletla okoli lika z imenom Adrenaline, najstniške hčere slavnega galskega kralja Vercingetorixa.
38. izdaja Asterixovih stripovskih pustolovščin je izšla v petih milijonih izvodov. Foto: Reuters
Adrenaline bo z dolgimi rdečimi lasmi, zlatimi slušalkami in najstniško godrnjavostjo popestrila življenje Asterixa in njegovega obilnega prijatelja Obelixa. Najnovejša pustolovščina je nekoliko drugačna. Neustrašni par mora namreč skrbeti za varnost poglavarjeve hčere, ki so ji za petami Rimljani, hkrati pa krotiti njeno mladostniško uporništvo. Eden večjih izzivov v zgodbi je generacijska razlika med junaki, ki poskrbi za številne zabavne zaplete.
“Glede besedišča je bilo precej zabavno, saj sem moral ustvariti nekakšen najstniški jezik tistega časa. O tem ne obstajajo nikakršni dokumenti. Odločili smo se uporabiti značilne najstniške izraze,” je o nastajanju stripa povedal Ferri.
Najnovejša izdaja Asterixa, ki sta ga pred 60 leti ustvarila René Goscinny in Albert Uderzo, je izšla v petih milijonih izvodov. Od izida prve izdaje je bilo sicer po vsem svetu prodanih več kot 370 milijonov izvodov o stripovskih dogodivščinah Asterixa in Obelixa. Zgodbe so bile prevedene v več kot 100 jezikov, stripi pa so navdihnili tudi več filmov in risanih serij ter postali priljubljeni po vsem svetu.
M. Z.
Ciril Gale
Ciril Gale – Muster bi bil v Ameriki enako pomemben kot Disney
Njegova nova knjiga Strip: zapiski o deveti umetnosti obravnava ključne dogodke v zgodovini slovenskega stripa.
.
Ciril Gale bi z novo knjigo »rad ozavestil ljudi, da strip lahko prinaša tudi globlja umetniška sporočila«. Foto: Zdenko Matoz
Ciril Gale, novinar, magister politologije, avtor animiranih filmov, stripovski scenarist, avtor prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu in predsednik kulturnega društva Klub devete umetnosti, je pred kratkim izdal knjigo Strip: zapiski o deveti umetnosti, posvečeno teoriji stripa.
Skromen nabor strokovne literature o stripu v slovenščini se je povečal še za eno delo. Njegov avtor Ciril Gale, nekdanji novinar Dela, je dejal, da v njem ponuja splošne informacije o slovenskem stripu. »Rad bi ozavestil ljudi, da strip ni le pogrošno čtivo, temveč lahko prinaša tudi globlja umetniška sporočila. Treba je priznati, da se je skozi desetletja odnos do stripa spremenil, saj je v precejšnji meri postal priznana umetnost, tako po vsebinski kot likovni plati.«
Poleg tega, da je bil aktiven pri pisanju scenarijev za stripe, ga je pritegnila teoretična plat stripa, ne nazadnje je leta 1975 diplomiral na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo z nalogo Zabavna periodika – strip. V sedemdesetih letih je bil strip izredno priljubljen. »Srečevali smo se ljubitelji tovrstne literature, tisti nekoliko starejši, ne osnovnošolci, ki so bili in so verjetno še danes najbolj množični bralci stripov. Takrat so v javnosti odprli vprašanje, ali je strip umetnost. Tako smo že v sedemdesetih ustanovili društvo Klub devete umetnosti, ki še vedno deluje. Avtor pojma deveta umetnost je hrvaški teoretik in poznavalec filma in stripa Ranko Munitić. Leta 1974 je uredil posebno številko literarne revije Kultura v Beogradu z naslovom Strip – deveta umetnost?. »V tem obdobju so le redki pisali pozitivno o stripu,« je povedal Gale.
»Pri nas ločujemo slikanice in strip, čeprav je to identičen umetniški pristop.«
Razlog, da imamo tako malo teoretičnih del o stripu, je poudaril Gale, je v tem, da je strip še vedno precej obroben medij. Naklade so nizke, je pa res, da so zdaj na voljo v vsaki knjižnici in knjigarni, kar priča o napredku in njegovi širši sprejemljivosti. »Prvo stripovsko revijo Zvitorepec v slovenščini smo dobili šele leta 1965, ko sem bil star dvajset let. Tako so ljubitelji stripa prej prebirali stripe v srbščini in hrvaščini, kar je bilo takrat normalno, saj smo te jezike v Sloveniji dobro obvladali. Ker sem dobival stripe tudi iz Italije, sam bil zelo motiviran in sem se nekoliko priučil tudi italijanščine. (Smeh.)«
Zahodna dekadenca
Za osrednjo figuro slovenskega stripa velja Miki Muster. »On je bil res pravi mojster, ki je vsebinsko in risarsko močno izstopal. Če bi živel v Združenih državah Amerike, bi bil enako pomemben kot Disney. Nekaj časa je bil edini, vendar je treba opozoriti, da se naše pojmovanje stripa razlikuje od siceršnjega. Pri nas ločujemo slikanice in strip, čeprav je to identičen umetniški pristop. V bistvu so bili številni prvi stripi tako zasnovani, da so pod sličicami imeli zgodbo. Po Verbinčevi definiciji stripa je to ‘zgodba v slikah, v katerih ali pod katerimi je besedilo’,« je pojasnil Gale.
Socializem je bil v zgodnjih povojnih letih alergičen na vse, kar naj bi predstavljalo zahodno dekadenco. Strip je bil visoko na tem seznamu, poleg glasbe in filmov, seveda. Gale je prepričan, da je oblast potrebovala grešnega kozla, zato so takrat napadli strip in Mustra osebno ter mu celo prepovedali objavljati stripe.
Knjiga Strip: zapiski o deveti umetnosti v 27 poglavjih obravnava ključne dogodke v zgodovini slovenskega stripa. Posebne pozornosti sta deležna Miki Muster in Zoran Smiljanić, erotika in pornografija v stripu ter neverjeten uspeh stripov o partizanih. Seveda ne gre brez posebnega poglavja o fenomenu Alana Forda v hrvaškem prevodu Nenada Brixyja. Še posebej zanimiva je zgodba, kako je veliki slovenski (slovanski) ep Pod svobodnim soncem postal tudi strip.
Ciril Gale je avtor prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu.
Stripu je zapisan vse življenje.
Je predsednik kulturnega društva Klub devete umetnosti.
Zdenko Matoz