Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM-u – medijski odmevi

Odmevi na rtvslo 1: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174362941

Svet na kanalu A: 02.10.2015

Val 202: dokler ne najdem linka, poslušajte intervju posnet februarja letos – http://val202.rtvslo.si/2015/02/v-casopisih-so-pisali-da-kvarim-mladino/

Dnevnik: https://www.dnevnik.si/1042721513/kultura/vizualna-umetnost/pregledna-razstava-mikija-mustra

STA: http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-odprli-pregledno-razstavo-del-mikija-mustra.html

Delo: http://www.delo.si/arhiv/ce-ne-bi-risal-bi-risal.html

Mladina: http://www.mladina.si/169888/mojster-muster/?utm_content=buffer2dd86&utm_medium=social&utm_source=facebook.com&utm_campaign=buffer

…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

Miki Muster

Pregledna razstava Mikija Mustra


V oktobru na ogled velika pregledna razstava del Mikija Mustra

Ljubljana, 03.10.2015, 12:47 | B.T./STA

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je v oktobru na ogled velika pregledna razstava največjeha slovenskega striparja, risanja, kariakturista, animatorja, kiparja in še kaj, Mikija Mustra. Prešernov nagrajenec se je udeležil odprtja, 22. novembra pa bo dočakal častitljivih 90 let.
.
Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 4

Miki Muster je tik pred svojim 90. letom, ki ga bo obeležil 22. novembra, dobil veliko pregledno razstavo svojih del v V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. (Foto: Anže Buh).
.
Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 12

(Foto: Anže Buh)
.
V Murski Soboto leta 1925 rojeni Miki Muster je začetnik slovenskega stripa in eden najuspešnejših avtorjev stripa in risanega filma. Razstava ob njegovi devetdesetletnici bo pokazala celovito produkcijo obsežnega opusa stripa, slikanic, risank, reklam, karikature in kiparstva, ki ga zaznamujejo tehnična brezhibnost in vsebinska razgibanost. Čeprav je končal študij kiparstva na Akademiji v Ljubljani, ga je bolj zanimala risba. Ta je z leti dozorevala in se spreminjala, karakter njegovih junakov se je oblikoval in dobival nove poteze. Dogodivščine stripovskih junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika je v petdesetih in šestdesetih letih objavljal v Slovenskem poročevalcu.Želja po raziskovanju in ukvarjanju z risanim filmom ga je popeljala v München, kjer je leta 1973 pri Bavaria filmu začel animirati serijske filme. Ko je sredi sedemdesetih let srečal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija štiristotih risanih filmov, v skupni dolžini skoraj štiristo minut. Ta serija je imela izreden uspeh in so jo predvajali tako rekoč po vsem svetu. Muster-Mordillove so risanke odkupili televizijski studiji iz tridesetih držav. Prav tako se je uspešno lotil tudi filmov o Nicku Knattertonu po istoimenskem stripu Manfreda Schmidta. Miki Muster je v Nemčiji ostal do leta 1990, po letu 1967 pa so njegovo produkcijo zaznamovali reklamni spoti in politična karikatura.
.
Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 2

Obiskovalcev že na odprtju razstave ni manjkalo. (Foto: Anže Buh)
.

Leta 2014 je predsednik republike Borut Pahor odlikoval Mikija Mustra s srebrnim redom za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. Decembra istega leta je Združenje novinarjev in publicistov podelilo častno priznanje Boruta Meška za njegov življenjski opus in likovno ustvarjanje na področju politične karikature. Mustru so 7. februarja letos podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo.Celovit pregled na 400 kvadratnih metrih razstavnega prostoraOrganizator razstave Aleksander Buh, direktor zavoda Strip art in lastnik Strip.art.nice Buch, je povedal, da si je razstavo zamislil kot celoten pregled Mustrovega dela, a je materiala toliko, da ga ni bilo mogoče umestiti na 400 kvadratnih metrov. Tako se je odločil za bolj “zračno” postavitev, ki je na ogled v sedmih sobah.V prvi razstavni sobi stoji fotografija Mustrovega edinega kipa v naravni velikosti, ki upodablja narodnega heroja Štefana Kovača in stoji v Murski Soboti. V tej sobi si lahko ogledate tudi Mustrove prve risanke, je povedal Buh.

Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 6

Pia Nikolič in avtor razstave Aleksander Buh. (Foto: Anže Buh)

V drugi sobi so na ogled risanke, ki jih je Muster sredi 70. let risal za humorista in karikaturista Guillerma Mordilla. Plod njunega sodelovanja je serija 400 risanih filmov, v skupni dolžini skoraj 400 minut. Tretja soba je posvečena televizijskim reklamam, katerih skupno število se prav tako giblje blizu 400.

V četrti, največji sobi pa so kronološko predstavljeni stripi o Zvitorepcu. Razstavljenih je 11 knjig o zvitemu lisjaku, iz vsake knjige pa so na ogled tudi po tri originalne stripovske table. V peti sobi so razstavljene reprodukcije Mustrovih slikanic, šesta je namenjena originalom Mustrovih političnih karikatur. Ogledati pa si je mogoče tudi diplome, priznanja in nagrade, ki jih je Muster prejel, tudi Prešernova nagrada.

Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 19

(Foto: Anže Buh)

Zadnja soba je zamišljena kot otroška soba. V njej bodo ob sobotah ob 10. uri potekali tudi dogodki, namenjeni najmlajšim. Že to soboto bo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic uprizorilo Igrico z Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom. Prihodnjo soboto bo Igor Ribič izvedel Risarske karaoke, 17. oktobra pa se obetajo stripovska delavnica z Matejem de Ceccom ter lutkovna predstava Ježek na obisku. Literarno gledališki nastop bo 24. oktobra pripravil Andrej Rozman Roza.

Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 7

Nekateri so preizkusili tudi rolke z liki Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje. (Foto: Anže Buh)

V sklopu razstave so po uradnem zaprtju muzeja predvideni tudi večerni dogodki, ki bodo brezplačni. Filmski France Prešeren Pavle Ravnohrib bo 8. oktobra za Prešernovega nagrajenca recitiral pesmi velikega slovenskega pesnika, 15. oktobra pa bo na temo Rad imam življenje in stripe občinstvo zabaval kantavtor Adi Smolar. Blues in rock bodo 22. oktobra preigravali Blues Kitchen, zadnji večerni dogodek 29. oktobra pa bo minil v družbi Jerneja Kuntnerja, ki bo izvedel urico z Mercatorijem, Pšemekom, …, in Butnskalo.

Razstava bo na ogled do 1. novembra.

Vir: http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-odprli-pregledno-razstavo-del-mikija-mustra.html

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
.
.

Delo, 02.10.2015 00:00:00
.
Miki Muster, legenda slovenskega stripa

Redki so, ki se jim uresniči vse, o čemer so sanjali v otroštvu. Miki Muster, legenda slovenskega stripa, je eden od njih. Že pri enajstih letih, ko je v kinu gledal Disneyjevo Sneguljčico, je vedel, da bo delal risanke in risal.

Miki Muster, začetnik slovenskega stripa in eden najuspešnejših avtorjev stripa in risanega filma, se od sinoči predstavlja na pregledni razstavi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani.

Razstava ob njegovi devetdesetletnici – rojstni dan bo praznoval 22. novembra – kaže celovito produkcijo obsežnega opusa stripa, slikanic, risank, reklam, karikature in kiparstva, ki ga zaznamujeta tehnična brezhibnost in vsebinska razgibanost. Čeprav je na Akademiji za likovno umetnost študiral kiparstvo, v umetniške vode nikoli ni silil. Kiparstvo je bilo pač najbliže risanemu filmu, pri katerem je treba imeti tudi občutek za tretjo dimenzijo in ponazoritev gibanja človeškega telesa. Med študijem je honorarno začel delati kot časopisni ilustrator.

Najbolj ga je zanimala risba, a rad pove, da nikoli ni risal zato, da bi delal veliko umetnost; risal je predvsem zato, da bi se ljudje zabavali in bili veseli. Mustrova risba je z leti dozorevala in se spreminjala, značaji njegovih junakov so se oblikovali in dobivali nove poteze.

Miki Muster je stripe začel risati leta 1952. Izdajatelj prvega povojnega zabavnega tednika PPP (Poletove podobe in povesti, pozneje preimenovan v TT – Tedensko tribuno) je naročil neki Disneyjev strip, ki pa ni prišel, zato je Muster dobil nalogo narisati »nekaj v Disneyjevem slogu«, tj. otroški strip s karikaturistično stiliziranimi živalmi, podobnimi Miki Miški, Jaki Racmanu in drugim disneyjevskim figuram, ki pa naj bodo domači junaki, kot jih poznamo iz slovenskih basni in pripovedk, je zapisal Damir Globočnik. Dodaja, da je bila prva epizoda Zvitorepčevih prigod objavljena 11. julija 1952 na zadnji strani prve številke »tednika za razvedrilo« Poletove podobe in povesti. Vmes je Miki Muster objavil tudi krajša stripa Jakec in Ali aga in Trebuško Plahun in njegova družina.

Zvezda Musterjevih stripov je zagotovo Zvitorepec in njegovi prijatelji. Za junake stripa je izbral gozdna bitja: torej iznajdljivega in prebrisanega lisjaka Zvitorepca, požrešnega volka Lakotnika in želvo Trdonjo, pravi Globočnik. Kot občasni antagonist nastopa zlobni žabec Jože Gulikoža. Muster jih je poosebil in oblekel v človeška oblačila. Imena izražajo značaje junakov. Najprej sta zaživela Zvitorepec in Lakotnik, pozneje se jima je pridružil še Trdonja in postali so nerazdružljivi prijatelji.

Več kot 40 epizod Zvitorepčevih dogodivščin, ki jih je risal od začetka petdesetih do začetka sedemdesetih let, velja za osrednji del njegovega likovnega opusa. Muster je junake svojega stripa pošiljal iz ene v drugo pustolovščino, v prazgodovino, antiko, srednji vek, v prihodnost, na olimpijske igre, Divji zahod, na Luno, v gangsterski Chicago. Pri tem je povezoval prvine zabavnega oziroma humorističnega stripa s pustolovskimi, znanstvenofantastičnimi in drugimi stripovskimi zvrstmi.

Muster je obžaloval, da je prvi animirani film lahko pripravil šele v starosti štirideset let in da se je do potrebnih znanj za izpeljavo celotnega procesa nastanka risanega filma moral dokopati sam. Izdelal je risbe za risane filme v skupnem trajanju več kot deset ur, med letoma 1967 in 1990 okrog 380 reklamnih spotov, kot so Cik-cak zajčki, Šumijev Visoki C in Ne bo vam uspelo za Jelovico. Pri risanem/animiranem filmu je vse delal sam (scenarij, režija, animacija, kopiranje, slikanje ozadja, zvočna sinhronizacija), barvali in snemali so drugi. Risal je neposredno na folijo, s čimer je prihranil čas za kopiranje. Zato je bil mnogo hitrejši kot drugi animatorji in celo studii.

Želja po raziskovanju in ukvarjanju z risanim filmom je Mustra vodila v München, kjer je začel leta 1973 animirati serijske filme pri Bavaria filmu, in ko je sredi sedemdesetih let srečal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija štiristotih risanih filmov v skupni dolžini skoraj štiristo minut. Doživela je izreden uspeh, predvajali so jo po vsem svetu.

Uspešno se je lotil tudi filmov o Nicku Knattertonu po istoimenskem stripu Manfreda Schmidta, beremo v napovedi razstave v MSUM, ki so jo pripravili Strip.art.nica Buch in Zavod Strip art v

sodelovanju z Moderno galerijo. Glavni pobudnik in organizator razstave je Aleksander Buh, lastnik nenavadne trgovinice v trgovskem centru Murgle, ki že od leta 2004 razveseljuje ljubitelje stripovske literature. Ponosni lastnik trgovine s stripi je dobil v roke prvi strip pri petih letih, pri šestih pa je že pešačil do prvega kioska po novega. Med tedanjo ponudbo ga je zagotovo očaral tudi Zvitorepec Mikija Mustra, čigar produkcija je danes obilo zastopana prav na Buhovih knjižnih policah, saj je eden njegovih glavnih založnikov. Kompletna zbirka Mustrovih stripov je v založništvu Strip.art.nice Buch izšla v letih 2010 do 2014 v zbirki enajstih knjig.

Miki Muster je v Nemčiji ostal do leta 1990. Po letu 1967 so njegovo produkcijo zaznamovali reklamni spoti in politična karikatura. Celostranske karikature, za katere je tokrat uporabil barvne svinčnike, so ohranile precej značilnosti Mustrovega samosvojega likovnega jezika. Z njimi se je uvrstil med najboljše sodobne karikaturiste. Ves čas je ostal navzoč tudi s svojimi stripi, saj so ti doživeli več ponatisov, najprej v obliki zvezkov in nato kot samostojne knjige.

Mustrovo življenje sta zaznamovali dve ljubezni – ljubezen do žene Jane in ljubezen do ustvarjanja. Je samotar in deloholik. Ko se je iz Nemčije vrnil v Slovenijo, je živel v Ljubljani, v hiši pod Rožnikom. Tam naj bi le še počival, a tega nikoli ni znal. V enem od intervjujev so ga vprašali, kaj bi delal, če ne bi risal. Po premisleku je dejal: »Risal bi.« •

Stereotipi o stripu

Muster je stripe začel risati v času, ki tej zvrsti ni bil naklonjen, ugotavlja Damjan Globočnik. Strip je po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji veljal za kapitalistično komercialno iznajdbo, za zahodnjaški šund, za estetsko sporen kič in manjvredno obliko množične kulture. Namenjen naj bi bil ideološki indoktrinaciji, saj naj bi v prikriti obliki razširjal »ameriški način življenja«. Proti stripovski epidemiji so se borili prosvetni delavci, starši in pisatelji, kajti ta nebodigatreba naj bi otroka onesposabljal za ustvarjanje lastnih predstav in zmanjševal zmožnost linearnega branja besedila. Zato so leta 1959 bralci Novih obzorij lahko prebrali naslednje besede: »Nobenega dvoma ne more biti, da je domišljija človeka, ki je strasten bralec stripov, obsojena na popolno obubožanje. Strip sčasoma prisili bralca, da je navezan samo na predstave tujega človeka, risarja stripov. Pri mladih bralcih je često mogoče opaziti, da se začne dolgočasiti ob knjigi, ki nima na vsaki drugi ali tretji strani ilustracije. Navadi se tudi, da stripovsko zgodbo prebere v nekaj minutah, jo tako rekoč ‘požre’ v debelih zalogajih in se zategadelj polagoma odvadi vztrajati pri resnično dobri knjigi.« (O škodljivem in koristnem stripu, Nova obzorja, 1959)
.
Jelka Šutej Adamič
.
Vir: http://www.delo.si/arhiv/ce-ne-bi-risal-bi-risal.html

Femicomix

Zakaj žensk strip ne bi zanimal?

.
Striparke s “komikazami” nad Šiško
29. september 2015 ob 19:20,
zadnji poseg: 29. september 2015 ob 19:34
Ljubljana – MMC RTV SLO

Komikaze, mreža neodvisnih stripark, ki povezuje stripovske aktivistke iz Hrvaške, Balkana in Evrope ter se posveča promociji neodvisne stripovske scene in avtorske produkcije, s projektom Femicomix “napada” kino Šiške.

V sklopu 21. festivala Mesto žensk, katerega osrednji del bo sicer potekal med 5. in 15. oktobrom, že danes v CUK Kino Šiška vrata odpira razstava stripov 17 umetnic Femicomix, ki predstavlja moč in zmogljivost ženskega avtorskega izraza v sodobnem stripu.

Odpravljanje predsodkov
“Ženski strip v estetskem smislu ne obstaja. Obstaja pa neko splošno prepričanje, da žensk strip ne zanima. Navkljub temu pa je v avtorskem stripu vse več avtoric. Ena od misij programa Komikaz je tudi afirmacija stripovskih avtoric”
, so zapisali avtorji postavitve. Nekatere med njimi so bile prvič objavljene ravno v Komikazah, sama mreža pa je bila večkrat označena kot “ženska” ravno zaradi kopice aktivnih protagonistk. Selekcija sodelujočih avtoric je nastala iz arhiva objavljenih spletnih in tiskanih izdaj Komikaz.

Danes mreža Komikaze združuje 240 avtorjev/avtoric iz 45 držav, do zdaj je izšlo 37 spletnih številk, 13 tiskanih albumov in serija posebnih izdaj, objavili so že 4.300 strani stripov, postavili 177 razstav in organizirali 40 delavnic.

Današnje odprtje spremlja DIY delavnica bedžev s Petro Brnardić in Petro Balekić ter koncert hrvaškega zbora Praksa. Svoje nezadovoljstvo in socialni upor “praktiki” izražajo na ulicah s pesmimi, ki govorijo o družbenih razlikah, s katerimi se spoprijemamo, razredni solidarnosti in preseganju nacionalnih meja.

A. J.

Petra Balekić

Razstavo Femicomix lahko v Šiški ujamete do 19. 10. Foto: CUK Kino ŠiškaVir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zakaj-zensk-strip-ne-bi-zanimal/375146