Pojdi v šolo, kajti Arabec prihodnosti jo obiskuje …
Francoski stripar piše in riše svojo zgodbo, ko je živel med Francijo in arabskim svetom.
Mimi Podkrižnik
Objavljeno
16. november 2018 12.01
Posodobljeno
16. november 2018 12.02
Prvi zvezek Arabca prihodnosti je v prevodu Barbare Pogačnik mogoče brati v slovenščini.
Francozi so vse bolj nori na Arabca prihodnosti, a ne le oni. Stripa ne obožujejo samo v tej državi, kjer je popularnost devete umetnosti čedalje večja – vsak tretji Francoz je v zadnjih dvanajstih mesecih prebral vsaj en strip –, ampak so ga prevedli že v 22 jezikov. Kdor ga vzame v roke in se prepusti, da ga stripar Riad Sattouf avtobiografsko vodi med Francijo in Sirijo, pa tudi po Libiji in še kje, ga brž prešine, da se bo zabaval kot le kaj. Zatem se s to stripovsko mojstrovino zlahka okuži, ne glede na to, koliko je star.
Prvi zvezek Arabca prihodnosti, Odraščanje na Bližnjem vzhodu (1978–1984), ki je v francoščini izšel pred štirimi leti in je kmalu postal mednarodna uspešnica, je mogoče v prevodu Barbare Pogačnik brati tudi v slovenščini. V tej literarno-risarski mojstrovini avtor – pronicljivo in iskrivo s hudomušnim otrokom v sebi – piše in riše o svojem otroštvu. Do šestega leta je živel med Pompidoujevo Francijo oziroma Bretanjo starih staršev, Gadafijevo Libijo in Sirijo Hafeza al Asada. Vsaka država ima v stripu svojo barvo: Francija modro, Sirija rožnato, Libija rumeno, in s temi umetnik literarno pripoveduje osebno zgodbo ter hkrati širše razkriva odnos omenjenih družb do režima, lastnine, kapitalizma, tradicije, hrane, higiene, religije, žensk, otrok, živali in še marsičesa.
Pred nedavnim je izšel četrti zvezek Arabca prihodnosti, ki zajema obdobje 1987–1992.
Že v 22 jezikih
Riad Sattouf, ki se je rodil leta 1978 francoski mami in sirskemu očetu, je pri neodvisni založbi Allary izdal že četrti zvezek, ki zajema obdobje 1987–1992,medtem ko se v drugem, v katerem oriše svoje prvo leto v sirski šoli, in tretjem zvezku, v katerem pripoveduje, kako je bil obrezan, spominja otroštva iz let 1984–1985 oziroma 1985–1987. Odlikujeta ga simpatični ter prostodušni beseda in risba, zato ne čudi, da ga občudujejo široke množice bralcev doma in na tujem. V četrtem delu pripoveduje, kako postaja svetlolasi deček čedalje temnejši in kako se odraščajočemu pubertetniku, razpetemu med dvema kulturama, francosko in sirsko, zlagoma razblinjajo iluzije o očetu; počasi se zave njegovih rasizma in antisemitizma, razkrije se mu, da v starših, ki se ne razumejo več, v resnici ni ničesar božjega.
Stripar Riad Sattouf. Foto: Renaud Monfourny/založba Allarny
***
Riad Sattouf, ki bo izjemno družinsko zgodbo o Arabcu prihodnosti sklenil v petem zvezku, je za Delo na kratko odgovoril na nekaj vprašanj.
Kdo je Arabec prihodnosti, kako je nastal in kaj postaja skozi čas, iz zvezka v zvezek?
O izvoru naslova pripovedujem v prvem zvezku. Ker nisem hotel hoditi v šolo in bi se raje igral v sobi, me je oče grajal, češ, moraš v šolo, kajti Arabec prihodnosti jo obiskuje. Kakor je verjel, se je prav po tem razlikoval od Arabca preteklosti, ki ga je imel za nepismenega in nevednega. Arabec preteklosti je avtobiografski strip, ki ga lahko berejo ljudje, ki sicer ne znajo brati stripov. Trudim se, da bi bili moji stripi dostopni vsem.
Kako delate? Kako brskate po spominih in povezujete preteklost s prihodnostjo?
Iz otroštva sem ohranil natančne spomine. Na plan povlečem tiste, ki so čutni, ter jih na novo uredim v pripoved, da bi lahko do njih dostopal tudi bralec.
Kako bralstvo sprejema Arabca prihodnosti? V Franciji je velika uspešnica, prav tako na tujem. Ga je mogoče brati v arabščini? Je povsod enako razumljen?
Strip je velika uspešnica, česar se nisem nadejal, mislim, da je bilo prodanih že več kot 1,5 milijona izvodov. V arabščini ga za zdaj še ni, ker arabske založnike zanima samo prvi zvezek, jaz pa bi rad, da bi bilo mogoče v arabskem jeziku brati celotno zgodbo od začetka do konca. Torej bom v prevod ponudil celoto, ko bo končana.
Kaj zmore strip proti nevednosti, politični korektnosti, seksizmu in sovražnosti?
Žal je tako, da je mogoče spreminjati stvari samo z ljubečo vzgojo in ljubeznijo. Sovražni ljudje, seksisti, nasilneži in podobni v resnici ne berejo in se zaradi ene knjige ne bodo spremenili.
Kako bi definirali humor, humor po francosko in humor po arabsko/sirsko? So razlike? Je smeh univerzalen?
Težko odgovorim na to vprašanje, ne vem, kaj naj rečem. Poskušam ustvarjati zgodbe, ki bi me nasmejale.
Vir: https://www.delo.si/kultura/knjiga/pojdi-v-solo-kajti-arabec-prihodnosti-jo-obiskuje-113834.html
