Drobtinice

Jaka Racman praznuje 80. rojstni dan

New York, 09.06.2014, 19:08 | STA / B.T.

Godrnjavi in nerodni Disneyjev junak Jaka Racman danes praznuje 80. rojstni dan. Ideja zanj se je znamenitemu ilustratorju Waltu Disneyu porodila, ko je želel ustvariti nasprotje prijaznega in veselega Mikija Miške, odrasel in zapleten lik.

Jaka Racman je pred desetletjem, ko je bil star 70 let, dobil zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih. Z njim v glavni vlogi so posneli številne risanke in filme, z ostalimi Disneyjevimi liki pa ga “v živo” lahko srečate v Disneylandu. (Foto: Reuters)

Jaka Racman se je v javnosti prvič pojavil 9. junija 1934. V 80 letih svojega obstoja se je preizkusil v več kot sto različnih poklicih, vendar v vseh neuspešno. Vedno je brez denarja in pada iz ene neuspešne pustolovščine v drugo. Ne glede na vse neuspehe in ponižanja pa se racak ne preda, zaradi česar je postal zelo priljubljen.

Jaka Racman je med drugim dobil svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem pločniku slavnih in se pojavil v številnih filmih oz. risankah.

V 40. letih prejšnjega stoletja je celo “sodeloval” v drugi svetovni vojni, saj je bil glavni junak risanega filma Der Fuehrer’s Face iz leta 1943. Ta protinacistični propagandni film, v katerem Jaka Racman večkrat uporabi nacistični pozdrav ter izdeluje bombe za naciste, nato pa se zbudi iz nočne more in objame Kip svobode, je bil med drugim nagrajen z oskarjem.

V Evropi je Jaka Racman ponekod celo priljubljenejši od najslavnejšega Disneyjevega lika Mikija Miške. Racak, ki mu je njegov “oče” nadel ime Donald Duck, je v različnih državah znan pod različnimi imeni. Na Danskem ga denimo imenujejo Anders And, v Italiji Paperino in v Indoneziji Donal Bebek.

Vir + video: http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/jaka-racman-praznuje-80-rojstni-dan.html

Presenetljiva vrnitev avtorja Calvina & Hobbesa, “Bigfoota med striparji”

Odljudni, samotarski stripar Bill Watterson si je po skoraj 20 letih vzel teden dni odmora od upokojitve in kot gostujoči avtor risal strip, ki izhaja v 750 časopisih po vsem svetu.

Bill Watterson je znan kot avtor slavnega stripa o fantiču s filozofskimi nagnjenji in njegovem plišastem tigru, Calvin in Hobbes, ki ga lahko beremo tudi v slovenščini (in ne izhaja več že od sredine devetdesetih dalje). Pred kratkim je, kar je zanj vse prej kot stalna praksa, predlagal sodelovanje s kolegom Stephanom Pastisom, ki sicer riše strip Pearls Before Swine (Biseri za svinje). Prejšnji teden je tako izšlo pet stripov, ki so bili sad skupnega dela; Pastis je sicer šele na zadnji dan razkril, kdo je bil v resnici gostujoči avtor v njegovi rubriki.

Na svojem blogu je Pastis pojasnil še malo več: Wattersonu je menda že pred časom poslal elektronsko pismo, s katerim je starejšemu kolegu hotel izraziti svoje spoštovanje in občudovanje. Ker na odgovor ni računal, je bil seveda šokiran, ko se je legendarni Waterson, “Bigfoot med striparji”, kot mu pravi, ne le odzval, ampak tudi napisal, da ima zanj predlog. “Dragi Bill, naredil bom, kar koli hočeš, vključno z zažiganjem lastnih las,” je menda odpisal Pastis.

Kaj ne bi bilo smešno, če bi naenkrat znal risati?
“Napisal je, da ve, da se v svojem stripu pogosto šalim iz lastnih risarskih sposobnosti,” povzema Pastis na blogu. “Zdelo bi se mu duhovito, da bi mi nekaj padlo na glavo ali kaj podobnega in bi kar naenkrat znal risati. Na tej točki bi vskočil on in nekaj dni risal moj strip. Točno tako. Stripar, ki je nazadnje objavil Calvina in Hobbesa, kako se sankata v zgodovino, se vrača k stripu. In to risat Pearls Before Swine.”

Sledilo je še nekaj elektronskih pisem, v katerih sta debatirala, kakšen zaplet bi bil za stripe najboljši in kako bi jih bilo pametno izpeljati. “On je bil samozavesten. Jaz sem bil preplašen. Prestrašen, ker eno je pisati strip, ki ga bo prebralo na milijone ljudi. Drugo je predlagati idejo Billu Watersonu.”

Alterego: jezikava Libby
Na koncu sta se zedinila, da se bosta delala, da je strip “prevzela” nadobudna 12-letnica Libby (krajše Lib, kar je skoraj Bill, prebrano nazaj), ki je prepričana, da je Pastisovo risanje “za en drek”. Ko sta o idejah debatirala prek elektronske pošte in je bilo treba vplesti optični čitalnik in fotošop, se je izkazalo, da Watterson ni ravno ljubitelj tehnologije. 46-letnik se je tudi bal, da bo “Bill izginil nazaj v eter in bo vse skupaj videti kot sad moje domišljije”. Pastis je sodelovanje, ki se je kljub tem strahovom seveda dejansko realiziralo, opisal kot “vrhunec svoje kariere”.

Strip Calvin in Hobbes je vsak dan izhajal od novembra 1985 pa vse do decembra 1995. V času največjega razmaha ga je dnevno objavljalo kar 2.400 časopisov v 50 državah po svetu. Na prvi pogled gre “zgolj” za strip o dogodivščinah navihanega šestletnika Calvina in njegovega plišastega tigra Hobbesa, ki je v njegovih očeh čisto pravi, živi tiger in njegov zvest prijatelj. Toda prek povsem “vsakdanjih” zapletov – pa naj se Calvin izogiba pisanju domače naloge ali pa se pretvarja, da je astronavt na misiji raziskovanja vesolja – strip v “skeče” vpleta razmišljanja o življenju, svetu in bivanjskih vprašanjih, kot so pač videti skozi oči šestletnika. Vključuje tudi kritične poglede glede družbenih tem, kot so komercializem, prevladujoč vpliv množičnih medijev, onesnaževanje okolja in tako dalje.

J. D. Salinger stripov
Po desetih letih je Watterson izjavil, da je v mediju stripa dosegel vse, kar je lahko, in se umaknil nazaj v anonimnost. In svojo zasebnost je uspel obvarovati: tudi sodelovanje s Pastisom je opravil prek elektronske pošte; nikoli si nista izmenjala niti telefonskih številk.

Če znate angleško, lahko gostujoče stripe spodaj tudi preberete.

Bill Watterson je dal v povezavi s celotnim podvigom celo kratek intervju za The Washington Post – pohvalil je kolega, ki mu je menda ponudil težje risarske izzive, kot jih je pričakoval. Foto: The Washington Post

.

Watterson se dosledno izogiba fotografiranju za javnost in dajanju intervjujev: pravzaprav je tole edina njegova fotografija, ki jo poznamo. Neki izbor ga je na seznamu najbolj odljudnih zvezdnikov stlačil med Syda Barretta in Thomasa Pynchona.

.

Poseben nauk o načelnosti je verjetno tudi Wattersonova drža. Po vzoru tega, kar je na primer Jim Davis naredil s svojim Garfieldom, bi lahko bil že multimilijonar, a je vedno dosledno zavračal vse ponudbe t. i. merchandisinga in predloge za filmske adaptacije; Calvina in Hobbesa tako poznamo predvsem in samo kot stripovska junaka.

.

Strip Pearls Before Swines sicer spremlja vsakodnevne dogodivščine štirih antropomorfnih živali, Pujsa, Podgane, Zebre in Kozla, ter cele vrste stanskih likov. Vsak lik menda pooseblja določeno plat avtorjeve osebnosti.

.

Prvi dan je Pastis na Twitterju obljubil: “Ta teden strip Pearls prinaša presenečenje, da te vrže na rit. Obljubim.” Foto: Stephan Pastis

.

Drugi strip v seriji. Mala Libby iz drugega razreda, ki živi čez cesto, striparja postavi na trdna tla. Foto: Stephan Pastis

.

Tretji dan serije. Ponudba sodelovanja je še najbolj presenetila Pastisa samega, ki je izjavil, da bi prej pričakoval, da bo risal z avtorjem Peanutsov, Charlesom M. Schulzem. “In ja, zavedam se, da je Schulz mrtev.” Foto: Stephan Pastis

.

Četrti strip v seriji. “Strip zdaj riše učenka drugega razreda.” Foto: Stephan Pastis

.

Peti dan. Stripar se “vda” in Libby prosi, naj za stalno prevzame njegov strip. “Ne, ta oblika umetnosti izumira,” ga zatre deklica. Foto: Stephan Pastis

.

Poslovilno epizodo je Pastis narisal kot aluzijo na enega najbolj slavnih zaključkov kakega stripa v zgodovini, in tako razkril svojega skritega gosta. Foto: Stephan Pastis

.

Bonus: lani je Pastis objavil strip, v katerem njegov protagonist žensko spravi v posteljo z lažjo, da je on avtor stripa Calvin in Hobbes. Foto: Stephan Pastis

.

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/foto-presenetljiva-vrnitev-avtorja-calvina-hobbesa-bigfoota-med-striparji/338905

Marko Kociper: Jazbec in otok mrtvih

album in razstava       

Posebna izdaja revije Stripburger /
Zbirka Republika Strip / Izdal Forum Ljubljana
64 čb str., A4-, 7 eur

Odprtje razstave: galerija Salsaverde,
Izola, sobota, 14. junij 2014, ob 20.00

Jazbečevim neverjetnim dogodivščinam še kar ni videti konca!

     Jazbec in otok mrtvih je drugi del trilogije Jazbec in ostali svet. Konec prvega dela je kar klical po nadaljevanju. Jazbec se namreč razočaran zaradi neuspeha, da bi si prilastil čudežno tehnologijo vesoljcev, z repom med nogami umakne v neznano, menda v eno od svojih jazbin, kjer najverjetneje pripravlja maščevanje in veliki comeback.

Drugi del nam tako postreže z nadaljevanjem njegove zgodbe, v kateri se Jazbec s svojim zvestim kompanjonom Orlom odpravi na prav posebno epsko pustolovščino, na otok mrtvih. Da vse ne bi šlo kot po maslu, se v zgodbi spet pojavijo vesoljci. Eksotične lokacije in slikovita okolja, brhke dekline in pravi desci, neverjetni zapleti in nenadni preobrati, vse skupaj pa začinjeno s ščepcem mitologije, filozofije in še česa – vse to najdete v drugem delu Jazbečevih vratolomnih peripetij.

Prva slovenska vulgarno-nekorektna saga se torej nadaljuje, Jazbečeve groupice že omedlevajo, feni pa zahtevajo premierni vpogled v zgodbo in risbo ter špekulirajo, ali bo drugi del trilogije vendarle pritegnil pozornost hollywoodskih studijev. Jazbečevanje tako gre naprej, mi pa še dodajamo, da »Jazbec ‘ma vas rad!«.

     Branje stripa odsvetujemo osebam, občutljivim na neposrednost, in otrokom, mlajšim od 16 let. Prikazane dogodke so izvedli strokovni profesionalci, ne poskušajte tega doma. Vsi dogodki so baje izmišljeni, vsaka podobnost je zgolj naključna.

jázbec  -a [bǝc] m (â̑)
1. čokata žival z dolgim ozkim gobcem, sive barve: jazbec lomi koruzo; spi kot jazbec trdno ♦ lov. jazbeca izkaditi spraviti ga iz brloga z dimom // samec te živali: jazbec in jazbečevka
2. slabš. čudaški, samotarski moški: le kaj je tega jazbeca prineslo k nam / šalj., kot nagovor glej ga, jazbeca, sploh nas ne poslušaš
3. evfemizem za preživelo žrtev prometne nezgode in/ali povoženo crkovino: ti si pa res jazbec, da si preživel
4. alegor. možakar, hrust, desc, pravi moški, prenes. zvezda, car, legenda

Marko Kociper je slovenskemu stripovskemu občestvu dobro znan po stripih, vedno polnih nenavadnih zgodb in slikovitih likov, ki so ravno prav bizarni in provokativni, da so obenem tudi duhoviti in družbeno kritični. Navdih zanje pogosto najde v vsakdanjem življenju in navadnih ljudeh, za katere se potem izkaže, da so vse drugo kot navadni.

Kociper se je stripovsko kalil pri Poletu, Delu, Dnevniku, reviji Mladina in še kje, njegovi stripi v knjižni obliki pa redno izhajajo pri naši založbi. Scenarije piše sam ali po literarnih predlogah, v stripovsko obliko je tako doslej spravil prozo Vinka Möderndorferja, poezijo Andreja Rozmana Roze in kratko zgodbo Mihe Mazzinija. Tokrat se je odločil razširiti sago o Jazbecu, za katero so ga navdihnile pripovedke severno ameriških Indijancev, ki jih je odel v sodobno preobleko v značilnem kociprovskem slogu.

Na razstavi v galeriji Salsaverde v Izoli bo Marko Kociper prikazal izsek iz najnovejših Jazbečevih dogodivščin ter z različnimi likovnimi sredstvi približal vzdušje nenavadne družbe prihodnosti. V proces se je vključil tudi Marko Kovačič, ki je oblikoval male skulpture, spomenike Jazbecu, ki so jih postavili v njemu najbolj naklonjenih časih. Mini spomenik boste lahko nabavili tudi za domov in podrobneje opazovali Jazbečevo veličastnost.

V Jazbečev svet in dogodivščine nas bo na odprtju vpeljal dr. Savčenko, ki je znan po svojih razkritjih Plastosov, raziskovanju Utopie Porcine, v zadnjem času pa se je razkril kot izjemen poznavalec Jazbečevega življenja, ostalega sveta in otoka mrtvih. V kulinarčni aspekt Jazbečevega sveta pa vas bo popeljala Kaja Avberšek.

Racman Jaka: 8 križev in še vedno kvaka

Eden od Disneyjevih likov z najdaljšo tradicijo

Najslavnejši racak brez hlač na svetu je obenem tudi najstarejši in verjetno najbolj tečen. Jaka Racman praznuje 80 let.

Godrnjavi in nerodni Disneyjev junak Racman Jaka danes praznuje 80. rojstni dan. Ideja zanj se je znamenitemu ilustratorju Waltu Disneyju porodila, ko je želel ustvariti nasprotje prijaznega in veselega Miška Mikija, odrasel in zapleten lik. Sodeč po visoki starosti, ki jo je dočakal beli racak Racman Jaka, mu je uspelo.

“Ena od največjih radosti našega dela v studiu so topli odnosi, ki vladajo v naši animirani družini. Mickey, Pluto, Goofy in ostala tolpa so bili vedno zabavni sodelavci. Ampak tako kot druge velike družine imamo tudi mi problematičnega otroka. Prav imate, to je Racman Jaka,” je nekoč izjavil Disney.

Walt Disney, ki ni bil le sposoben poslovnež in neverjeten garač, ampak tudi mož s silno intuicijo za to, kaj bo otrokom všeč, je začutil, da njegov repertoar junakov potrebuje tudi robateža. Disneyju se je ideja utrnila, ko je leta 1931 slišal Clarenca Nasha, kako z glasom, ki je pozneje postal Jakov zaščitni znak, poje znano otroško uspavanko Mary Had A Little Lamb (Nash je Jaku, mimogrede, glas posojal vse do leta 1984). Celoten Racmanov značaj sloni na njegovem vzkipljivem značaju, ki se pokaže ob vsaki najmanjši, še tako neizogibni življenjski spremembi.

Večna zguba, ki pa ne vrže puške v koruzo
Racman Jaka se je v javnosti prvič pojavil 9. junija 1934. V 80 letih svojega obstoja se je preizkusil v več kot sto poklicih, vendar v vseh neuspešno.

Racman Jaka je med drugim dobil svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem pločniku slavnih in se pojavil v številnih filmih oz. risankah.

Jaka je na veliko platno prvič zakorakal leta 1941, v risanki The Wise Little Hen (Pametna kokoška), v kateri igra ne ravno dobronamernega prijatelja. Njegova oprava je bila presenetljivo podobna sedanji – mornarska majica in kapica sta z njim že od začetka. Že v naslednji risanki, Orphan’s Benefit (Podpora siroti), je pokazal svoj pravi značaj (ob živce ga je spravilo, da so mu sirote kradle pite).

Leta 1936 je Jaka dočakal prvo stilsko preobrazbo: postal je malce bolj zavaljen in “srčkan”; dve leti pozneje je v anketah javnega mnenja po priljubljenosti že prehitel svojega naglavnega sovražnika Mikija (ki pa se je nazaj v vodstvo zavihtel, potem ko so – za film Fantasia – leta 1938 posodobili tudi njega).

Uprl se je Hitlerju
V 40. letih prejšnjega stoletja je celo “sodeloval” v drugi svetovni vojni, saj je bil glavni junak risanega filma Der Fuehrer’s Face iz leta 1943. Ta protinacistični propagandni film, v katerem Jaka Racman večkrat uporabi nacistični pozdrav ter izdeluje bombe za naciste, nato pa se zbudi iz nočne more in objame Kip svobode, je bil med drugim nagrajen z oskarjem.

Po vojni se je njegov lik počasi spreminjal: postajal je tarča šal drugih junakov, še največkrat kar svojih treh nagajivih nečakov, Žaka, Paka in Maka (Huey, Dewey in Louie). V svojih 75 letih se je Racman Jaka preizkusil v več kot sto različnih poklicih, a v vseh neuspešno. Vedno brez denarja se iz ene neuspešne pustolovščine opoteka v drugo – a preda se ne, in v tem je najbrž velik del njegovega šarma.

Vsak jezik ima svoje metonimično ime
V Evropi je Racman Jaka ponekod celo bolj priljubljen od najslavnejšega Disneyjevega lika Miška Mikija. Racak, ki mu je njegov “oče” v izvirniku nadel ime Donald Duck, je v različnih državah znan pod različnimi imeni. Na Danskem ga denimo imenujejo Anders And, v Italiji Paperino in v Indoneziji Donal Bebek.

Tečka, ki jo moraš imeti rad
Jakovo najpomembnejše tržišče je, zanimivo, Nemčija, kjer se vsak strip, v katerem nastopi, prodaja v izjemnih nakladah. Nemci so precej prosto, a dobro priredili izvirni ameriški strip, ki ga je ustvaril legendarni Carl Barks; ta si je Jako zamislil kot utrujenega Slehernika v boju proti nadlegam vsakdana. “Med vsakdanom mojih bralcev in Jakovim življenjem ni smelo biti razlike,” je nekoč razložil Barks. “Namesto da bi iz njega naredil samo majhnega tečneža, sem hotel, da bi bil všečen. Včasih je bil sicer zlobec, velikokrat pa dobričina in vedno samo neroda, kot pač povprečen smrtnik – in to je eden od razlogov, da ga imajo ljudje radi.”

Jezljiv in štorast, a kljub temu ljubek in vse prej kot preprosta dobričina, kakršen je Mišek Miki – Jaka Racman je eden izmed Disneyjevih najprepoznavnejših likov.

.

Zagret mali nacist je bil Jaka k sreči le v sanjah.

.

Racman Jaka je med drugim dobil svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem Pločniku slavnih. Foto: EPA

.

Njegova oprava se skozi leta ni kaj dosti spremenila: brez hlač je že od nekdaj.

.

Jaka se je dobro postaral: mladini digitalne dobe je (skoraj) tako domač kot generaciji njihovih starih staršev, ki so odraščali še v senci druge svetovne vojne. Foto: EPA

.

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/film/racman-jaka-8-krizev-in-se-vedno-kvaka/338962

Če ga ne bereš kot otrok, ga tudi pozneje ne boš

Gorazd Suhadolnik

06.06.2014  00:01  /  Finance 109/2014