Strip z Balkana na ogled v Meki evropskega stripa

Boris Jaušovec – Sreda, 4. junij 2014


Hrvaški stripar Štef Bartolić in kustos razstave Štefan Simončič pred panojem razstave.
Foto: Boris Jaušovec

Bruselj – Sto let stripa na Balkanu je naslov razstave, ki so sinoči slovesno odprli v Belgijskem stripovskem središču, ki je največji muzej stripa v Evropi. “Ponosen sem, da je razstava na ogled v največjem in najboljšem muzeju stripa v Evropi – Belgijskem centru stripa,” je ob otvoritvi povedal kustos razstave Štefan Simončič iz Združenja Epeka iz Maribora.

Na razstavi, ki bo na ogled vse do 16. novembra, je na ogled okoli 80 originalnih stripovskih tabel kakšnih 55 stripovskih avtorjev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Hrvaške in Srbije. Slednji imata tudi najmočnejšo produkcijo, in srbski avtorji so še posebej cenjeni v frankofonskem okolju, Hrvati pa na ameriškem tržišču. Slovenijo zastopajo starosta slovenskega stripa Miki Muster, pa legendarni Kostja Gatnik, Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić in Iztok Sitar. Žal med njimi ni Hinka Smrekarja, ki je protostripe risal že leta 1914, ker organizatorji iz Epeke njegovih del, naše kulturne dediščine v lasti Narodne galerije v Ljubljani zavoljo velikih stroškov prevoza in zavarovanja niso mogli predstaviti v Bruslju. Je pa ta razstava stripa, poleg še ene manjše na slovenskem veleposlaništvu, kjer so predstavljeni le slovenski striparji, redki trajnejši projekt, ki je ostal od Maribora evropske prestolnice kulture 2012. Tedaj je namreč v Mariboru Epeka s Štefanom Simončičem pripravila odmevno striparsko razstavo Stripovski junaki rešujejo Evropo. Za to razstavo so izvedeli v Belgijskem stripovskem centru, vendar projekt kljub temu ni bil izbran med trajnostne projekte evropske prestolnice. Razstavo so lahko izvedli le zavoljo finančne pomoči mesta Bruselj, pa slovenskega veleposlaništva in pomoči entuziastov. Direktor muzeja Willem De Graeve je v pogovoru za Večer dejal, da so vedeli za kakovost stripa na območju nekdanje Jugoslavije: “Ob obletnici prve svetovne vojne smo hoteli pripraviti razstavo, ki ne bi bila navadna komemoracija tega dogodka, temveč nekaj več, nekaj bolj svežega. Balkan nam je prišel na misel, saj je prvo svetovno vojno sprožil atentata v Sarajevu. Regija je podobna Belgiji, več jezikov, presečišče kultur, dogaja pa se tudi renesansa stripa, ki jo je predstavila tudi mariborska razstava, saj je kreativnost tamkajšnjih ljudi neizmerna.”

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201406046033887

Tintin

Za Tintina več kot dva milijona evrov

Objavljeno: 28.05.2014 12:13
Posodobljeno: 28.05.2014 12:14
Avtor: U. S.

Risbe neustrašnega Tintina je Američan kupil po 15 minutah draženja.

Stripi so vse bolj priljubljeni, cene zanje so poskočile za kar desetkrat.
Stripi so vse bolj priljubljeni, cene zanje so poskočile za kar desetkrat. Foto: Facebook

PARIZ – Originalne risbe neustrašnega fanta reporterja Tintina so na dražbi v Parizu ta konec tedna prodali za več kot dva milijona evrov, kar je novi rekord med komičnimi stripi! Risbe iz leta 1937, ki jih je podpisal avtor Herge, s pravim imenom Georges Prosper Remi je kupil ameriški zbiratelj po 15 minutah divjega in hrupnega draženja in odštel 2,1 milijona evrov (2,5 milijona evrov s stroški). Vsota, pravijo strokovnjaki, kaže novo navdušenje nad stripi, ki jim je cena v zadnjem desetletju precej zrasla.

Novi svetovni rekord

Rekorden kos na dveh straneh, 34 majhnih risb je narejenih s črnilom, je ustvaril belgijski umetnik za notranjo stran platnic stripa Tintinove dogodivščine, objavljenega med letoma 1937 in 1958: Tintin se s svojim psom Švrkom znajde v različnih in najbolj znanih situacijah – kot kavboj, raziskovalec, vitez v bleščečem oklepu, na konju ali v puščavi. Pred dražbo je bil ocenjen na med 700.000 in 900.000 evri, že prvega dne, dražba s Tintinom povezanih del je bila v soboto in nedeljo, pa so iztržili 500 milijonov evrov.

Dosedanji rekorder med stripi je prav tako Hergejev –naslovnica stripa Tintin v Ameriki (1932) –, ki so ga prodali za 1,3 milijona evrov Tintinofilu. »Prepričan sem bil, da lahko samo te notranje strani, izjemne risbe, premagajo rekord, ki ga je 2013. postavil Tintin v Ameriki. In to se je zgodilo,« je dejal strokovnjak za stripe Eric Leroy. »Novi svetovni rekord potrjuje, da so stripi umetnost,« je še dodal. Galerist Daniel Maghen, ki se ukvarja tudi s stripovsko umetnostjo, ocenjuje, da so cene zanjo v zadnjem desetletju poskočile za desetkrat!

Vir: http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/za-tintina-vec-kot-dva-milijona-evrov

Razstava slovenskega stripa v Bruslju

Vabilo na razstavo slovenskih stripov

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju
Rue du commerce 44
1000 Bruselj, Belgija

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju in Združenje EPEKA Vas vljudno vabita na razstavo slovenskih stripov, ki bo v ponedeljek, 2. junija 2014 ob 18:00 v prostorih Veleposlaništva na naslovu Rue du Commerce 44, 1000 Bruselj.
Dogodek bo v angleškem jeziku.

Po razstavi bodo avtorji spregovorili o svojem delu in odgovorili na vaša vprašanja. Pogovor bo povezoval Štefan Simončič iz združenja EPEKA.
Umetniki, ki bodo sodelovali na razstavi s svojimi deli so: Kostja Gatnik, Miki Muster, Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Iztok Sitar, Bernard Kolle, Marko Kociper, Izak Lunaček, Jakob Klemenčič, Marjan Amallieti in Damijan Stepančič.

Razstavo smo priredili v sodelovanju z Veleposlaništvo RS v Bruslju in Strip.art.nico Buch.
Podpirajo nas: Urad za mladino RS, Mestna občina Maribor in posamezniki entuziasti.

Razstava jugoslovanskega stripa v Bruslju

1OO let na Balkanu

3. junij – 16. november 2014
Belgijski strip center, Rue des Sables 20, Bruselj, Belgija

Otvoritev: 3. junij 2014 ob 17. uri

Združenje EPEKA, so.p. v sodelovanju z Belgijskim strip centrom iz Bruslja v Belgiji, Strip forumom Zagreb in Strip.art.nico Ljubljana, prirejamo razstavo stripa 100 let na Balkanu.
Na razstavi v najbolj priznanem muzeju stripa v Evropi bodo prisotna dela naslednjih avtorjev:

Slovenija: Kostja Gatnik, Miki Muster, Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Iztok Sitar, Jelko Peternelj

Hrvaška: Andrija Maurović, Jules Radilović, Walter Neugebauer, Žarko Beker, Ivica Bednjanac, Zdenko Svirčić, Igor Kordej , Željko Lordanić, Stanko Bešlić, Dušan Gačić, Ante Zaninović, Edvin Biuković, Štef Bartolić, Frano Petruša, Robert Solanović, Goran Sudžuka, Danijel Žeželj, Esad Ribić, Bordo Dovniković, Boro Pavlović, Oto Reisinger, Tonči Zonjić, Nikola Listeš, Vladimir Delač, Miroslav Sekulić-Struja

Srbija: Sergej Solovjev, Đorđe Lobačev, Ivan Šenšin, Nikola Navojev, Božo Veselinović, Milorad Dobrić, Željko Pahek, Zdravko Sulić, Dražen Kovačević, Aleksa Gajić, Branislav Kerac, Zoran Janjetov, Zdravko Zupan, Brana Nikolić, Sibin Slavković, Miroljub Milutinović, Petar Radičević, , Nikola Mitrović-Kokan, Sebastijan Lehner, Žika Atanacković, Darko Perović, Radivoj Bogičević, Desimir Žižović-Buin, Pavel Koza, Milan Miletić, Askanio Popović, Nenad Vujanović, Leo Pilipović

Bosna in Hercegovina: Ahmet Muminović, Adi Granov

Makedonija: Ljubomir Filipovski, Dime Dimano

Več na: http://www.comicscenter.net/en/exhibiti … he-balkans   in
http://www.epeka.si/sl/novice/540-100-l … ajevu.html