Tinta 2024

Podelili nagrade za najboljše stripe

STA

Letos se je v naboru novih stripov, izdanih med 1. julijem lani in do 30. junija letos, znašlo skupno 96 stripov

Dnevnik Ane Frank: likovna priredba - David Polonsky, Ari Folman (Anne Frank's diary, Morfemplus, 2024, prevod: Polonca Kovač)
Dnevnik Ane Frank: likovna priredba – David Polonsky, Ari Folman (Anne Frank’s diary, Morfemplus, 2024, prevod: Polonca Kovač)

Na mednarodnem festivalu stripa Tinta so konec tedna podelili letošnje nagrade za najboljši strip in sorodno umetnost zlatirepec ter kot novost tudi zlatirepca Sophie Castille Award. Tega sta prejela Sapiens v stripu. Del 1, Rojstvo človeštva ter Dnevnik Ane Frank: likovna priredba.

Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu avtorjev Jakoba Klemenčiča, Andreja Blatnika, Ane Bogataj in drugih. Foto: arhiv organizatorjev nagrade zlatirepec Ljubljana. Sapiens v stripu, del 1, Rojstvo človeštva avtorjev Daniela Casanaveja, Yuvala Noaha Hararija in Davida Vandermeulena v prevodu Polone Martelj. Foto: arhiv organizatorjev nagrade zlatirepec Ljubljana. Likovna priredba Dnevnika Ane Frank avtorjev Davida Polonskyja in Arija Folmana v prevodu Polonce Kovač. Foto: arhiv organizatorjev nagrade zlatirepec

Sapiens v stripu. Del 1, Rojstvo človeštva avtorjev Daniela Casanave, Yuvala Noaha Hararija in Davida Vandermeulena v prevodu Polone Mertelj je prejel zlatirepca Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa in sorodne sekvenčne umetnosti za odrasle, so sporočili iz Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa.

“Slovenski prevod Sapiensa v stripu je zelo zahtevno in obsežno delo s kompleksnim besediščem. V prevodu se ne izgubi sproščenost izvirnika, hkrati pa ta tudi ni profaniziran. Jukstapozicija poljudnosti in pogovornosti z znanstveno terminologijo iz zgodovine, ekonomije in antropologije,” je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa in sorodne sekvenčne umetnosti za otroke in mlade pa je prejel Dnevnik Ane Frank: likovna priredba – Davida Polonskega in Arija Folmana v prevodu Polonce Kovač.

“Avtorja stripovske priredbe Folman in Polonsky se vešče poslužujeta alegoričnih intervencij, ki učinkovito ponazarjajo bolj abstraktne in težje prikazljive vidike zgodbe. To zahtevno temo uravnotežujeta s prijetnim slogom risbe in obiljem barv, ki prepričljivo ponazarjajo barvitost Aninega notranjega sveta. Inovativna in pestra upodobitev njenega dnevniškega pričevanja vnaša veliko topline in Aninega iskrivega duha v to žalostno zgodbo, s tem pa glavni junakinji vdihuje življenje ter človeško razsežnost, ki ji je bila nasilno odvzeta, še preden je deklico pokončala nacistična industrija smrti,” so med drugim zapisali v utemeljitvi.

Mednarodna nagrada za prevode stripovskih del Sophie Castille Award je nastala v spomin leta 2022 prezgodaj umrli Sophie Castille, mednarodni direktorici za prodajo stripovskih pravic in licenc Mediatoon ter soustanoviteljici in direktorici platforme Europe Comics. Nagrado so prvič podelili lani v Združenem kraljestvu.

Zlatirepca za najboljši strip in sorodno sekvenčno umetnost za odrasle je letos prejela stripovska antologija Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu več avtorjev, zlatirepca za najboljši strip in sorodno sekvenčno umetnost za otroke in mlade pa Mala Mara Davida Krančana in Jurija Bobiča.

“Zajeten zvezek z naslovom Strip preobrazbe je razveseljivo sodelovanje slovenskih piscev literature in avtorjev stripov, ki so v različni kombinatoriki sodelovanj ustvarili pestre in slogovno raznolike stripovske zgodbe različnih žanrov (…) Literarna in likovno slogovna različnost bralcu razpira nianse družbene stvarnosti, ki se zrcalijo tako v načinu literarnih besedil in poantah, kot tudi v grafičnem izrazu posameznih avtorjev, ki v najrazličnejših likovnih govoricah v klasični stripovski črno-beli tehniki zgodbam vdahnejo vizualno avtorstvo. Ta stripovski omnibus nas pelje novim stripovskim avanturam v naročje,” je med drugim zapisano v utemeljitvi.

O zbirki stripov o mali Mari in njenem mlajšem bratu Roku pa so v utemeljitvi zapisali, da navdušuje s preprostim otroškim humorjem, ki nikoli ni banalen in branja ne obremenjuje z obiljem popkulturnih referenc. “Bobičeva kreativna raba jezika na široko odpira polje otroške ustvarjalnosti (…) Krančanova izčiščena risba s krepko linijo ter močnimi, a umirjenimi barvami, ter mnoštvom zabavnih detajlov, ki nagrajujejo vnovično branje, spretno podpira scenarij, ga obilno nadgrajuje in s tem gradi trdno povezano ter zlasti stripovsko močno izkušnjo. Mala Mara obeta, da bo postala zimzelena klasika in da bo vztrajno prestajala preskus časa, Bobič in Krančan pa se z njo suvereno postavljata ob bok velikanom tipa Marjan Manček in Bill Watterson,” je zapisano v utemeljitvi.

O nominirancih in zmagovalcih je letos odločala žirija, ki so jo sestavljali slovenski akademski slikar, ilustrator, avtor animiranih filmov in profesor na ALUO Milan Erič, ilustratorka in animatorka Milanka Fabjančič ter kulturolog, stripovski prevajalec, urednik in kritik Bojan Albahari.

Letos se je v naboru novih stripov, izdanih med 1. julijem lani in do 30. junija letos, znašlo skupno 96 stripov. Največ, 54, med prevodi stripov in sorodnih sekvenčnih del za otroke in mlade, najmanj, zgolj sedem, med domačimi stripi za odrasle. Nagrade podeljujejo Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa, fundacija Sophie Castille Award in Zavod Stripolis.

Vir: https://www.mladina.si/235921/podelili-nagrade-za-najboljse-stripe/?fbclid=IwY2xjawF6TzxleHRuA2FlbQIxMQABHZDaADUmkZttx9WUZAWLfJQkqt9AZE-9Yj_RPeicudapMZnNyydcLvI96Q_aem_J6Ynwc1_tps2LXGp30SwAg

Tinta 2024

Zlatirepci za najboljše stripe: od zgodovine človeštva do dogodivščin Male Mare

Na festivalu Tinta podelili zlatirepce za najboljše stripe

Mednarodni festival stripa Tinta je teden zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec. Najboljši strip (ali sorodna sekvenčna umetnost) za odrasle je postal Strip preobrazbe, najboljši strip za otroke in mlade pa Mala Mara.

Na letošnjem festivalu Tinta, ki je potekal med 9. in 13. oktobrom, so gostili tri mednarodno priznane avtorice – Nino Bunjevac, Anno Haifisch in Noemie Marsily. V Kinu Šiška si je bilo mogoče ogledati mednarodno skupinsko razstavo stvaritev več kot 30 umetnic iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Grčije in Madžarske, ki je nastala v sklopu stripovskih rezidenc WOMCOM. Foto: BoBo
Na letošnjem festivalu Tinta, ki je potekal med 9. in 13. oktobrom, so gostili tri mednarodno priznane avtorice – Nino Bunjevac, Anno Haifisch in Noemie Marsily. V Kinu Šiška si je bilo mogoče ogledati mednarodno skupinsko razstavo stvaritev več kot 30 umetnic iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Grčije in Madžarske, ki je nastala v sklopu stripovskih rezidenc WOMCOM. Foto: BoBo

Zlatirepca za najboljši strip in sorodno sekvenčno umetnost za odrasle je letos prejela stripovska antologija Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu več avtorjev, zlatirepca za najboljši strip in sorodno sekvenčno umetnost za otroke in mlade pa Mala Mara Davida Krančana in Jurija Bobiča.

Stripovska antologija Strip preobrazbe, plod sodelovanja revij Stripburger in Literatura, združuje enajsterico stripovskih ustvarjalcev, ki je po izbranih kratkih zgodbah sodobnih slovenskih pisateljic in pisateljev ustvarila svoje izvirne stripovske stvaritve.

“Zajeten zvezek z naslovom Strip preobrazbe je razveseljivo sodelovanje slovenskih piscev literature in avtorjev stripov, ki so v različni kombinatoriki sodelovanj ustvarili pestre in slogovno raznolike stripovske zgodbe različnih žanrov (…) Literarna in likovno slogovna različnost bralcu razpira nianse družbene stvarnosti, ki se zrcalijo tako v načinu literarnih besedil in poantah, kot tudi v grafičnem izrazu posameznih avtorjev, ki v najrazličnejših likovnih govoricah v klasični stripovski črno-beli tehniki zgodbam vdahnejo vizualno avtorstvo. Ta stripovski omnibus nas pelje novim stripovskim avanturam v naročje,” je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Nova mladinska klasika, ki bo prestala preizkus časa
O zbirki stripov o mali Mari in njenem mlajšem bratu Roku pa so v utemeljitvi zapisali, da navdušuje s preprostim otroškim humorjem, ki nikoli ni banalen in branja ne obremenjuje z obiljem popkulturnih referenc. “Bobičeva kreativna raba jezika na široko odpira polje otroške ustvarjalnosti (…) Krančanova izčiščena risba s krepko linijo ter močnimi, a umirjenimi barvami, ter mnoštvom zabavnih detajlov, ki nagrajujejo vnovično branje, spretno podpira scenarij, ga obilno nadgrajuje in s tem gradi trdno povezano ter zlasti stripovsko močno izkušnjo. Mala Mara obeta, da bo postala zimzelena klasika in da bo vztrajno prestajala preskus časa, Bobič in Krančan pa se z njo suvereno postavljata ob bok velikanom tipa Marjan Manček in Bill Watterson,” je zapisano v utemeljitvi.

O nominirancih in zmagovalcih je letos odločala žirija, ki so jo sestavljali slovenski akademski slikar, ilustrator, avtor animiranih filmov in profesor na ALUO Milan Erič, ilustratorka in animatorka Milanka Fabjančič ter kulturolog, stripovski prevajalec, urednik in kritik Bojan Albahari.

Strip kot prevodna književnost
Novost letošnjega festivala je bila, da so podelili tudi zlatirepca Sophie Castille Award. Mednarodna nagrada za prevode stripovskih del Sophie Castille Award je nastala v spomin leta 2022 umrli Sophie Castille, mednarodni direktorici za prodajo stripovskih pravic in licenc. Od poznih devetdesetih je Sophie Castille gradila mostove med stripi, striparji, stripoljubci in njihovimi avtorji, tako v Franciji kot drugod po svetu; bila je ključna figura pri širitvi stripovskih prevodov povsod po svetu. Nagrada, ki je bila lani prvič podeljena v Združenem Kraljestvu, se je razširila še v Španijo, v Italijo, na Poljsko in zdaj s festivalom Tinta tudi v Slovenijo.

Sapiens v stripu. Del 1Rojstvo človeštva avtorjev Daniela Casanave, Yuvala Noaha Hararija in Davida Vandermeulena v prevodu Polone Mertelj je prejel zlatirepca Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa in sorodne sekvenčne umetnosti za odrasle.

“Slovenski prevod Sapiensa v stripu je zelo zahtevno in obsežno delo s kompleksnim besediščem. V prevodu se ne izgubi sproščenost izvirnika, hkrati pa ta tudi ni profaniziran. Jukstapozicija poljudnosti in pogovornosti z znanstveno terminologijo iz zgodovine, ekonomije in antropologije,” je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa in sorodne sekvenčne umetnosti za otroke in mlade pa je prejel Dnevnik Ane Frank: likovna priredba – Davida Polonskega in Arija Folmana v prevodu Polonce Kovač.

“Avtorja stripovske priredbe Folman in Polonsky se vešče poslužujeta alegoričnih intervencij, ki učinkovito ponazarjajo bolj abstraktne in težje prikazljive vidike zgodbe. To zahtevno temo uravnotežujeta s prijetnim slogom risbe in obiljem barv, ki prepričljivo ponazarjajo barvitost Aninega notranjega sveta. Inovativna in pestra upodobitev njenega dnevniškega pričevanja vnaša veliko topline in Aninega iskrivega duha v to žalostno zgodbo, s tem pa glavni junakinji vdihuje življenje ter človeško razsežnost, ki ji je bila nasilno odvzeta, še preden je deklico pokončala nacistična industrija smrti,” so med drugim zapisali v utemeljitvi.

A. J.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zlatirepci-za-najboljse-stripe-od-zgodovine-clovestva-do-dogodivscin-male-mare/724235

Mala Mara prinaša enostavne zgodbe iz vsakdanjega življenja otroka. Malo bralko in malega  bralca bolj kot z besedo nagovarja s preprosto, a hkrati dovršeno risbo, v kateri otrok lahko dobi dodatno spodbudo za pripovedovanje. Foto: Festival Tinta V prvi knjigi ilustrirane priredbe svoje prelomne knjige Sapiens: kratka zgodovina človeštva priznani zgodovinar Yuval Harari pripoveduje zgodbo o nastanku in razvoju človeštva. Foto: Mladinska knjiga Stripovska antologija Strip preobrazbe, plod sodelovanja revij Stripburger in Literatura, združuje enajsterico stripovskih ustvarjalcev, ki je po izbranih kratkih zgodbah sodobnih slovenskih pisateljic in pisateljev ustvarila svoje izvirne stripovske stvaritve. Foto: Lud Literatura

Mala Mara prinaša enostavne zgodbe iz vsakdanjega življenja otroka. Malo bralko in malega bralca bolj kot z besedo nagovarja s preprosto, a hkrati dovršeno risbo, v kateri otrok lahko dobi dodatno spodbudo za pripovedovanje. Foto: Festival Tinta

V prvi knjigi ilustrirane priredbe svoje prelomne knjige Sapiens: kratka zgodovina človeštva priznani zgodovinar Yuval Harari pripoveduje zgodbo o nastanku in razvoju človeštva. Foto: Mladinska knjiga

Stripovska antologija Strip preobrazbe, plod sodelovanja revij Stripburger in Literatura, združuje enajsterico stripovskih ustvarjalcev, ki je po izbranih kratkih zgodbah sodobnih slovenskih pisateljic in pisateljev ustvarila svoje izvirne stripovske stvaritve. Foto: Lud Literatura

Tinta 2024

Stripov ne gre podcenjevati

Enajsti mednarodni festival stripa Tinta se je v soboto končal s tradicionalnim stripovskim sejmom. Tik po odprtju, nekaj čez 10. uro, je bilo v zgornjem nadstropju Kina Šiška že lepo število obiskovalcev, ki so iskali, prebirali, spraševali in ugotavljali, katere izvode bi odnesli s seboj domov.

 

Strip12.10. 2024 Festival Tinta, festival stripaFoto: Nik Erik Neubauer
Enajsti mednarodni festival stripa Tinta se je v soboto končal s tradicionalnim stripovskim sejmom. Foto: Nik Erik Neubauer

Čisto zadnje dejanje pred velikim festivalskim koncem je bila podelitev nagrad zlatirepec. Letos so prvič uvedli tudi mednarodno nagrado Sophie Castille za najboljše stripovske prevode v slovenščino, ki jo je podelila Ivanka Hahnenberger, soustanoviteljica nagrade, ki v stripovski industriji deluje kot agentka in si prizadeva za večjo prepoznavnost stripovske umetnosti. O festivalu Tinta je povedala: »Mislim, da je čudovito, da pri vas sploh obstaja kaj takega. Zelo pomembno je, da stripi dobijo svojo legitimnost.« Hahnenbergerjeva trenutno sodeluje s knjižnim sejmom v Londonu, ki bo potekal prihodnje leto. Na njem bo pomagala vzpostaviti prostor posebej za stripe. »Ko sem začenjala, se spominjam, da so mi ljudje v Londonu rekli: ‘Tu piše londonski knjižni sejem. Stripi niso knjige.’ Te miselnosti se moramo znebiti. Nimamo težav z iskanjem ustvarjalcev, teh je polno. Primanjkuje založnikov in ustreznega urjenja, kako recimo sploh urednikovati na področju stripa.« Na vprašanje, kakšni se ji zdijo slovenski stripovski ustvarjalci, je Ivanka Hahnenberger v isti sapi odgovorila: »Izjemni so!«

Na sejmu je mrgolelo otrok, ki se navdušujejo nad stripi. Njim je privlačna predvsem sama forma stripovskega pripovedovanja vznemirljivih zgodb, to zlitje sličic in besedila. Ivanka Hahnenberger je pripomnila: »V zdravniški ambulanti večkrat opazujem, kaj ljudje berejo. Za otroke so tam na voljo stripi (ki so običajno tudi najbolj zguljeni), ilustrirane knjige in knjige brez sličic. Otroci bodo najprej posegli po stripih. V Angliji so naredili raziskavo, v kateri se je pokazalo, da okoli 70 odstotkov otrok želi prebirati stripe. Mislim, da bi raziskava takšne rezultate pokazala še marsikje drugje.«


Forma stripovskega pripovedovanja, zlitje sličic in besedila, je še posebno privlačna za otroke. Foto: Nik Erik Neubauer

V pogovor smo nato ujeli gospo, ki se je z otroki razgledovala po stojnicah. »Sem pridemo vsako leto, ker ima ta festival stripe na enem mestu. Teh je zdaj res veliko in marsikateri je prilagojen otrokom,« je povedala, medtem ko je njen sin hitel kazati, kaj si je izbral njegov oče. »Persepolis,« se je trudil deček razbrati z naslovnice stripa, s katerim je njegova avtorica Marjane Satrapi leta 2000 postala mednarodna stripovska senzacija. Na vprašanje, zakaj rad prebira stripe, je deček odgovoril: »Ker je bolj zabavno. Pa oblački so, kdo kaj pove, ker pri običajnih knjigah se vedno zmedem, pri kateri vrstici sem ostal.«

Druga mama, ki smo jo ustavili in se nam je predstavila kot Maruša, je pojasnila, da je strip dobra uvertura v svet branja nasploh, saj po njenih izkušnjah otroka lažje pritegne v domišljijske svetove in zato hitreje osvoji bralne veščine: »Moj sin ni bil najbolj navdušen bralec, ravno stripi pa so bili tisti, ki so ga spodbudili k temu, da je začel več brati. Začela sva s Pasjim možem, Kapitanom Gatnikom, Garfieldom, prebral je veliko stripov o Hildi, ti so super. S stripi mu je uspelo usvojiti tekoče branje.«

Da je bilo sobotno sejemsko dogajanje od samega začetka pestro, pove že to, da Anji Zag Golob, ki bedi nad založbo VigeVageKnjige, četrt do enajstih dopoldne še ni uspelo do konca spiti čaja. »Obiskanost je nad vsemi pričakovanji. Letos je za nas sejem malo drugačen, ker imamo v založbi pet novitet in ljudje to vedo. Nekateri so prišli ravno ob desetih, saj je danes izšel risoroman Katarine Šeme z naslovom Iz jame,« je razložila. Omenjeni risoroman govori o resnični zgodbi, kako je avtorica pomagala reševati ponesrečeno jamarko. Anja Zag Golob je glede velikega povpraševanja obiskovalcev še dodala: »Po desetih letih dela in truda v založbi je to najboljša nagrada, ki smo jo lahko dobili.«

Tadeja Lukanc

Vir: Stripov ne gre podcenjevati (dnevnik.si)