Striparski večeri v Kranju

Striparski večeri

Bernard Kolle in Aleksander Buh

Zadržani profesionalec in njegov zgovorni založnik

Bernard Kolle počne tisto, za kar smo že večkrat rekli, da je pri nas nemogoče: živi od stripa.

Le kako mu je to uspelo? Tako, da objavlja v Franciji. In kako je prišel tja? Prek Zagreba, Nemčije in ZDA.

Kako to, da zanj še nismo slišali? Ker je tiho in dela. Kaj pa je naredil do zdaj? Med drugim seriale Diamanti, Titanik in Antarktika. Kakšni stripi so to? Pustolovski, napeti, izredno natančno zrisani, mainstreamovski …

Vse lepo in prav, ampak ali se da kaj njegovega prebrati tudi v slovenščini? Serial Diamanti in čisto svež, še kadeč se integral (trije albumi v eni knjigi) Antarktika. Kakšna je zgodba? Romantično pustolovska iz časa osvajanja južnega tečaja.

In kaj ima z vsem tem Sandi Buh? On je založnik Antarktike, ki bo zadevo dodatno osvetlil.

Atmosfero bo skušal ogreti Zoran Smiljanić.

Sreda, 15. marec 2017 ob 19. uri v dvorani Mestne knjižnice Kranj. 

Ledeno vabljeni!

Knjižnično nadomestilo

 

Knjižnično nadomestilo za krajša besedila, slikanice in stripe ostaja prepolovljeno

Nov pravilnik je spremenil način obračunavanja
10. marec 2017 ob 21:27
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Mladinska sekcija DSP-ja nasprotuje novemu pravilniku razdeljevanja knjižničnega nadomestila, ki razpolavlja nadomestilo za izposojo slikanic, stripov in proznih besedil, krajših od 47 strani.

Na ministrstvu za kulturo so medtem pojasnili, da bo pravilnik, ki je v uporabi od letos, za zdaj ostal takšen, kot je. “V prihodnosti je predvidena evalvacija pravilnika, če se bo to izkazalo za potrebno, pa tudi njegove morebitne izboljšave,” so zapisali.

Mladinska sekcija Društva slovenskih pisateljev (DSP) namreč zahteva, da se določilo, ki razpolavlja nadomestilo za izposojo proznih besedil, krajših od 47 strani, odpravi. Sami klasifikacijo knjig po obsegu in tipu zapisa razumejo “kot poskus razvrednotenja določenih literarnih izdelkov”, predvsem tistih s področja mladinske literature in stripa. Kot so še zapisali, nov pravilnik “nikakor ne rešuje problema velike produkcije manj kakovostnih slikanic”. Z njim se je po njihovih besedah treba spoprijemati po drugih poteh, predvsem skozi ozaveščanje učiteljev, knjižničarjev in staršev.

“Da omenjeni pravilnik zmanjšuje ‘točke’ pri izposoji slikanic, je normalno; nikakor ne gre za prikrajšanje avtorjev, ampak za racionalno odločitev, ki – žal – izvira iz dejstva, da se slikanice vse manj kupujejo ter vse več izposojajo v knjižnicah. Ministrstvo bi moralo, skladno z načeli, zapisanimi v nacionalnem programu za kulturo, resnično, ne le simbolično, stimulirati izdajo (tudi) kakovostne slovenske slikanice,” je pred časom za časopis Delo dejal predsednik DSP-ja Ivo Svetina.

Spremembe obračunavanja
Novosti, ki jih prinaša nov pravilnik, je več. Najbolj odmevna je sprememba obračunavanja knjižničnega nadomestila glede na obseg in žanr knjige. Po novem se monografske publikacije z bibliografsko kodo slikanica ali strip upoštevajo kot pol izposoje, enako velja za monografske publikacije do 47 strani. Pesniška zbirka pa se na drugi strani upošteva kot ena izposoja, ne glede na obseg.

Spremembo pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila sta po navedbah ministrstva zahtevali uveljavitev novele zakona o knjižničarstvu in potreba po uskladitvi postopkov podeljevanja knjižničnega nadomestila z določbami zakona o upravnem postopku. Knjižnično nadomestilo sicer kot oblika spodbude avtorskemu delu obstaja že vse od leta 2004.

K. G.

Slovenski knjižni sejem, knjige, branje, literatura, knjiga

Po novem se monografske publikacije z bibliografsko kodo slikanica ali strip upoštevajo kot pol izposoje, enako velja za monografske publikacije do 47 strani. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

false

Pesniška zbirka se na drugi strani upošteva kot ena izposoja – ne glede na obseg. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/knjiznicno-nadomestilo-za-krajsa-besedila-slikanice-in-stripe-ostaja-prepolovljeno/417036

Razstava slovenskega stripa v Celju

 

Deset let slovenske stripovske umetnosti

29 striparjev se predstavi
10. marec 2017 ob 11:05
Celje – MMC RTV SLO/STA

V Centru sodobne umetnosti Celje drevi odpirajo razstavo, s katero se bodo sprehodili po poti, ki jo je v zadnjem desetletju prehodil slovenski strip. Postavitev se bo večinoma posvetila stripu za odrasle, spregledala pa ne bo niti ustvarjanja za mlajše bralce.

Postavitev z naslovom Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006—2016, ki bo na ogled do 7. maja, predstavlja izvirne strani iz izbranih stripov. Ob tem so na ogled tudi nekateri izseki iz delovnega procesa, iz česar je razvidno, da se tudi strip ni zmogel popolnoma izogniti vplivom novih tehnologij. Na ogled bodo tudi nekateri eksponati, ki so bili del stripovskih dogodkov v preteklem desetletju, ter stripi, ki so izšli kot samostojne knjižne izdaje, v stripovskih zbornikih ali pa so zaznamovali domačo periodiko.

Spregledano poglavje slovenskega ustvarjanja
Strip je bil v slovenskem umetnostnem prostoru dolgo prezrt medij. Prevladujoč komercialni strip je negativno luč vrgel tudi na kakovosten avtorski strip, ki je v zadnjem desetletju vendarle pridobil zasluženo pozornost in pomembne predstavitve v muzejih in galerijah.

Zadnje desetletje je bilo za stripovsko umetnost izrazito plodovito. Nekaj let je tako dajalo občutek, da se je strip končno usidral v dnevnem časopisju in da je pred nami plodna prihodnost, so v galeriji zapisali o razstavi, vendar sta ga kriza in lakomnost lastnikov ali pa zgolj častihlepnost odločujočih stripov po kratkem razraščanju v časopisih izrinili iz svojega prvotnega domovanja.

Kljub temu je vztrajnost različnih akterjev omogočila številne nove stripovske projekte. Nekateri javni uslužbenci in založniki so deloma prepoznali njegovo literarno-vizualno vrednost, zares pa jih je premamila njegova didaktična in izobraževalna zmožnost. Strip je v vlogi orodja posredovanja znanja postal pripomoček v različnih kulturnih institucijah, uvrstil pa se je tudi v razne pregledne razstave.

Na razstavi svoje delo predstavljajo Kaja Avberšek, Primož Bertoncelj, Suzi Bricelj, Matej de Cecco, Marko Derganc, Domen Finžgar, Miha Ha, dr. Horowitz, Saša Kerkoš, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Matej Kocjan – Koco, Tanja Komadina, David Krančan, Primož Krašna, Matej Lavrenčič, Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Marjan Manček, Martin Ramoveš, Gašper Rus, Jelka Godec Schmidt, Matjaž Schmidt, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić, Damijan Sovec, Damijan Stepančič, Matej Stupica in Andrej Štular.

Razstava je tretja v seriji preglednih razstav stripovske produkcije, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje zastavil, da bi predstavil slovensko ustvarjalnost po desetletjih. Zasnovi in produkciji razstave se je tokrat pridružila revija Stripburger.

M. K.

Center Sodobnih Umetnosti Celje

Pregledna razstava stripa zadnjega desetletja bo v Celju na ogled do 7. maja. Foto: Facebook stran Centra Sodobnih Umetnosti Celje

Center Sodobnih Umetnosti Celje

Poleg posameznih originalnih strani iz izbranih stripov so predstavljeni tudi nekateri izseki iz delovnega procesa. Foto: Facebook stran Centra Sodobnih Umetnosti Celje

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/deset-let-slovenske-stripovske-umetnosti/416970