Razstave

Se še spomnite Picka in Packa?

Nemški strip od Wilhelma Buscha do danes
15. februar 2014 ob 12:16,
zadnji poseg: 15. februar 2014 ob 12:20
Hannover – MMC RTV SLO/STA

V Nemškem muzeju karikature in stripa so pripravili razstavo nemškega stripa od Wilhelma Buscha do danes, posvečeno 150. obletnici nastanka zgodbe o Picku in Packu. Ta je osvojila svet, Wilhelm Busch pa je z njo postal prednik modernega stripa. Busch je bil s svojimi ilustriranimi satiričnimi pesnitvami med začetniki sodobnih slikanic, širok krog bralcev, zlasti mlajših, pa je dosegla njegova šaljiva zgodba v verzih Max und Moritz. Knjiga v verzih z izvirnimi avtorjevimi ilustracijami, ki prinaša vragolije dveh navihanih dečkov, je izšla leta 1865. Pri nas jo poznamo v različnih prevodih: Cipek in Capek (Sonja Sever, 1929), Picko in Packo (Svetlana Makarovič, 1980), Jošt in Jaka (Ervin Fritz, 1991). Na razstavi bo na ogled tudi izvirni rokopis, ena največjih dragocenosti, ki jih hranijo v muzeju.

Na razstavi celotna zgodovina nemškega stripa
Poleg tega bo na razstavi, naslovljeni 150 let Maksa in Moritza. Nemški stripi od Wilhelma Buscha do danes na ogled 250 izvirnih risb in 100 prvotiskov, ki povzemajo zgodovino nemškega stripa vse od Picka in Packa, prek drugih zgodb Wilhelma Buscha (1832-1908) do današnjih stvaritev. Postavitev je tematsko razdeljena v 15 sklopov.

Preko stripov, ki so jih nemški avtorji ustvarjali za ameriške, francoske, belgijske ali japonske založnike, je prikazana tudi vpetost nemških avtorjev v mednarodno dogajanje na tem področju. Razstava bo odprta do 27. aprila.

N. Ar.

Max und Moritz, zgodba sedmih deških potegavščin, je z vragolijami dveh dečkov, ki redno nagajata odraslim, navdušila mlade bralce. V Slovenskem prevodu Buschevo zgodbo v verzih poznamo v različnih prevodih, najširše pa se je uveljavil prevod Svetlane Makarovič Picko in Packo. Foto: Wikimedia

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/se-se-spomnite-picka-in-packa/329947

Pahor podelil srebrni red za zasluge Mikiju Mustru

Pionir slovenskega stripa
13. februar 2014 ob 16:47,
zadnji poseg: 13. februar 2014 ob 18:13
Ljubljana – MMC RTV SLO

Predsednik Borut Pahor je legendarnemu karikaturistu Mikiju Mustru podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa.

S svojimi stripovskimi liki je Muster zaznamoval marsikatero otroštvo ali mladost v zadnjih 50 letih. Akademski kipar se je rodil 22. novembra 1925, v svoji dolgi karieri pa se je posvetil predvsem stripom. Med njegovimi znamenitimi stripi so že skoraj ponarodeli Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik.

Miki Muster spada med pionirje slovenskega stripa in je eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v Sloveniji.

S humorjem je poskrbel za revolucijo v oglaševanju
Muster ni le legenda slovenskega stripa, vpisal se je tudi med najboljše domače avtorje politične karikature, poskrbel pa je tudi za svojevrstno revolucijo v jugoslovanskem oglaševanju. Med letoma 1967 in 1990 se je podpisal pod kar okoli 380 reklamnih spotov, njegovi oglaševalski filmi pa so bili pravi mali potres v jugoslovanskem oglaševanju, saj je bil prvi, ki je v oglase vnesel humor.

Dolga leta je kruh služil v Nemčiji
Zaradi omejenih možnosti za “sproščanje” svojih idej si je Miki Muster vsakdanji kruh dolgo služil v Nemčiji. Leta 1973 se je pridružil Bavarii Filmu, v Nemčiji pa je ostal do leta 1990. V skoraj 20 letih je ustvaril vrsto risanih filmov; naj jih naštejemo nekaj: Mordillo, Omma, bitte kommen (Babica, prosim pridi), serija o detektivu Nicku Knattertonu.

Prigode Trdonje, Lakotnika in Zvitorepca otrokom niso prinesle le dolgih (ki pa so minile kot nič) ur prebiranja zabavnih dogodivščin treh posrečenih junakov. Miki Muster je svoje junake poslal v tuje dežele (celo v vesolje) in tako otroke seznanil z nenavadnimi kraji, ki jih sami niso obiskali. V zgodbe je Muster vpletel tudi vrsto ljudskih modrosti.

Red za zasluge za špansko veleposlanico
Poleg srebrnega reda za Mustra je Pahor z redom za zasluge nagradil špansko veleposlanico Anunciado Fernandez de Cordova za njen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulture.

K. T.

Predsednik Pahor je takole izročil srebrni red za zasluge Mikiju Mustru. Foto: BoBo

Umetnik je 22. novembra dopolnil 88 let. Foto: BoBo

Muster je najbolj poznan po Zvitorepcu, Trdonja in Lakotnik, ki so nastopili v kar 43 epizodah. Foto: BoBo

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/pahor-podelil-srebrni-red-za-zasluge-mikiju-mustru/329810

Predsednik republike Borut Pahor je vročil državni odlikovanji srebrni red za zasluge in red za zasluge

Ljubljana, 13. 2. 2014

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti vročil državni odlikovanji: srebrni red za zasluge Mikiju Mustru, za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa in red za zasluge njeni ekscelenci Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanici Kraljevine Španije, za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja.
Miki Muster, znameniti slovenski animator, ilustrator, stripar, karikaturist, kipar, novinar in filmski režiser se je na današnji slovesnosti v nagovoru zahvalil predsedniku republike Borutu Pahorju za odlikovanje in povedal, da si je že v otroštvu zastavil cilj, da bo v svojem življenju z risbo zabaval ljudi, tako, kot so drugi skozi slikanice zabavali njega. “V svojih risbah sem se vedno zavzemal za mir in nič nasilja”, je še povedal v svoji zahvali Miki Muster.

Ekselenca Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanica Španije, ki je prejela odlikovanje za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja, je v zahvali dejala, da se počuti počaščeno, ker je odlikovana v družbi tako eminentnega slovenskega ustvarjalca, kot je Miki Muster. Poudarila je pomen kulture in povezovanja med državama, ter se zahvalila Društvu slovenskih pisateljev, ker so jo predlagali za odlikovanje.

Srebrni red za zasluge Mikiju Mustru, za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa

Utemeljitev:

Miki Muster, znameniti slovenski animator, ilustrator, stripar, karikaturist, kipar, novinar in filmski režiser se je nad stripi navduševal že v otroštvu. Ko si je pri trinajstih v Ljubljani ogledal celovečerni risani film, so njegove življenjske sanje začele dobivati svojo dokončno vsebino. Želel je postati animator, čeprav v Sloveniji ni bilo niti slovenskega risanega filma niti poklica animator. Zato je tak poklic ustvaril. Danes velja za enega najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Sam se je priučil obrti animacije, sam je izumljal postopke in tehniko, sam risal, zlagal, snemal in sinhroniziral, kar je pomenilo neskončno dolge ure dela. A so ga ob tem zabavale duhovite dogodivščine njegovih likov, tako kot so zabavale tudi gledalce.

Prvi slovenski risani film Puščica, ki ga je režiral in animiral za Viba film, je nastal leta 1960, sledila sta še Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Posnel je tudi številne animirane reklamne spote, ki so navduševali s kakovostno sliko, duhovitostjo in dinamiko. Zato so mnogi postali legendarni. A ker država ni nudila dovolj možnosti njegovim sposobnostim in ambicijam, se je leta 1973 odselil v Nemčijo, kjer je animiral like drugih mojstrov. Skupna dolžina teh risanih filmov je tolikšna, da bi iz njih lahko naredili šest celovečercev.

Posebej popularni pa so bili in ostajajo stripi Mikija Mustra. Prvi strip je narisal še v obdobju stalinizma. Njegov najbolj slaven stripovski junak Zvitorepec pa je nastal v sivih časih informbiroja. S Trdonjo in Lakotnikom, ki sta se mu pridružila kasneje, je razveseljeval najmlajše, srednje in tudi starejše bralce vse do 1973, ko je bil zaposlen v Slovenskem poročevalcu, pa tudi veliko kasneje v knjižnih izdajah. Enako znani pa so tudi Mustrovi stripi Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja in številni drugi.

Miki Muster zgodbam, ki jih je pisal, in likom, ki jih je risal ali snemal, ni dajal le zunanje podobe. Dal jim je značaj, dušo in življenje. Z njegovimi risankami in stripi Slovenci nismo dobili le novega poklica in osvojili novo področje filmske umetnosti, pač pa tudi junake, ki so se trajno vpisali v slovensko literarno zgodovino in v srca celih generacij bralcev in gledalcev. Miki Muster je legenda slovenskega stripa in oče slovenske animacije.

Red za zasluge njeni ekscelenci Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanici Kraljevine Španije, za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja.

Utemeljitev:

V času mandata njene ekscelence Anunciade Fernández de Córdova je zaradi veleposlaničinega izjemnega angažiranja prišlo do intenzivnih kulturnih izmenjav med Slovenijo in Španijo na različnih področjih. Pobudniki odlikovanja, člani Društva slovenskih pisateljev, so posebej poudarili literarne dialoge med Slovenijo in Španijo, ki so potekali od oktobra 2011 do maja 2013. Zbrani v knjigi, ostajajo dialogi med priznanimi slovenskimi in španskimi avtorji trajno pričevanje o izjemnem literarnem sodelovanju dveh kultur. Posebnega pomena so tudi španske nagrade za vrhunske špansko-slovenske prevajalske dosežke in za mlade prevajalce. Pobudnica teh nagrad je bila prav veleposlanica. Številne razstave vizualne umetnosti, vse od filma in arhitekture do dogodkov scenske, glasbene in literarne umetnosti v štirih letih veleposlaničinega mandata, so pomemben premik na področju kulturnega sodelovanja. Vsi dogodki so široko odmevali v strokovni in širši javnosti, kar dokazuje veliko zavzetost pobudnikov in organizatorjev ter domiselnost tematskih sklopov, ki so uspešno nagovarjali javnost s posrečenim prepletanjem starega z novim, tradicije z modernizmom ter urbanosti z naravo.

Veleposlanica je svoje poklicno poslanstvo razumela predvsem kot priložnost, da Sloveniji predstavi špansko kulturo, da ji ta ne bi bila “španska vas”, pač pa del slovenskega vsakdana. Hkrati je upoštevala, da je medsebojno razumevanje in poznavanje dvostranski proces, zato je spletanje kulturnih niti, česar se je strokovno in zavzeto lotila veleposlanica, približalo tudi slovensko ustvarjalnost Španiji. Kot svetovljanka, ki po službeni dolžnosti prehaja iz kulture v kulturo, izhaja iz prepričanja, da kultura ustvarja miroljubne, globoke in dolgotrajne medčloveške vezi, ki brišejo državne in druge meje in hkrati odpirajo vrata za sodelovanje na vseh drugih področjih, tudi za poslovneže in investitorje.

Rezultat njene vsestranske navzočnosti v slovenskem kulturnem prostoru sta tudi dve njeni knjigi, ki sta izšli v slovenskem prevodu, leta 2011 pa je njena ekscelenca Anunciada Fernández de Córdova sodelovala na slovenskih dnevih poezije in vina tudi kot uveljavljena španska pesnica.

Vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2A31CDE33A360810C1257C7D004E025D?OpenDocument

13. februar: Snoopy, si kaj videl mojo modro odejico?

Na današnji dan
12. februar 2014 ob 23:49
Ljubljana – MMC RTV SLO

Leta 2000 je dan potem, ko je umrl avtor komičnega stripa Peanuts Charles M. Schulz, strip še zadnjič izšel v različnih časopisih po vsem svetu.

Strip je skoraj 50 let neprekinjeno izdajala cela vrsta časopisov (skupaj jih je bilo okrog 2 600) v 75 državah – in čisto vse je narisal sam Schulz. Poseben je bil strip tudi zato, ker je bil eden od prvih, ki se ni osredotočal na le enega ali dva junaka, ampak celo skupino prijateljev. No, glavni je bil seveda Charlie Brown, tisti revež v rumeno-črnem puloverju, ki ni preveč obvladal baseballa in spuščanja papirnatih zmajev.

Zasedbo so dopolnili še Snoopy, mali beagle z bujno domišljijo; Linus, filozof, ki se ni mogel odtrgati od svoje odejice; gospodovalna Lucy; Schroeder, virtuoz na klavirju in zvest Beethovnov oboževalec; ter seveda ptiček Woodstock.

Kitajca Maja Leshana je Charles Schulz leta 1978 osebno določil za edinega pooblaščenega izdelovalca figuric po stripu Peanuts. Foto: EPA