Razstava Marijana Amaliettija

Erotični strip Marijana Amaliettija: ženska kot lik v ospredju

Odprtje razstave stripov ob dnevu žena
8. marec 2016 ob 10:25
Maribor – MMC RTV SLO

V mariborski Galeriji Prostor EPEKA ob dnevu žena odpirajo razstavo erotičnega stripa Marijana Amaliettija (1923-1988), ki je bil v času Jugoslavije med prvimi risarji stripa in eden prvih slovenskih “spolno osvobojenih umetnikov”, o čemer priča tudi ta razstava.

Amalietti je opremil številne knjige, med njimi Vojno in mir, Ano Karenino in Dekameron, največ pa je bilo del za otroke in mladino (na primer slikanica Maruška potepuška in Potepuh in čarobna lučka). Ilustracije je objavljal v mladinskem periodičnem tisku (Kurirček, Ciciban, Pionirski list …), kot karikaturist pa je sodeloval pri humorističnih časopisih (Pavliha, Toti list, Ljudska pravica, Mad magazine …).

Med njegove najbolj znane stripe spadajo Gregor Tisiglavca, Vesele počitnice, Pet očetov Neninega otroka, Pika Nogavička in Omara tete Mete. Amalietti pa je bil je tudi avtor lutk in scenograf pri lutkovnih filmih.

Najboljši jugoslovanski strip v letu 1987
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Tomšičevo nagrado za karikaturo (1956 in 1957) in skupinsko Prešernovo nagrado (1959, kot sodelavec Branka Simčiča pri projektiranju Gospodarskega razstavišča v Ljubljani). Nato pa še prvo nagrado Mednarodnega knjižnega sejma v Beogradu za Maruško potepuško (1977), Levstikovo nagrado za ilustracije knjig Netočka Nezvanova in Ulenspiegel (1978) ter tretjo nagrado za strip za odrasle 5 očeva Neninog deteta (Beograd 1987), ki ga je časopis Polet razglasil za najboljši jugoslovanski strip v letu 1987. Je tudi prejemnik jugoslovanske nagrade Andrija Maurovića (1987) za življenjsko delo na področju stripa.

Od mulovodca do arhitekta in umetnika
Marijan Amalietti se je rodil leta 1923 v Ormožu v družini furlanskega rodu. Gimnazijo je začel obiskovati v Mariboru, vendar je maturiral v Jagodini, kamor so ga z družino izgnali med drugo svetovno vojno. Po maturi se je priključil partizanom in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi.

Po vojni se je vrnil v Slovenijo in študiral na ljubljanski Tehnični fakulteti, kjer je leta 1954 diplomiral iz arhitekture in nato od leta 1957 poučeval arhitekturo risanja ter osnove projektiranja in kompozicije. Kot arhitekt je znan po notranji preureditvi hotela Union in projektu njegovega prizidka. Njegov obsežen življenjski opus poleg arhitekture obsega tudi slikarstvo, ilustracijo, karikaturo in strip.

Odprtje razstave bo drevi ob 19. uri v mariborski Galeriji Prostor EPEKA, avtorjevo življenje in delo bosta ob tej priložnosti predstavila sin Peter Amalietti in Aleksander Buh. Razstava bo na ogled do 3. aprila.

P. G.

Marijan Amalietti

Med najbolj znane stripe Marijana Amaliettija spadajo Gregor Tisiglavca, Vesele počitnice, Pet očetov Neninega otroka, Pika Nogavička in Omara tete Mete. Pričujoča razstava je postavljena v sodelovanju z Zavodom Strip art, Strip.art.nico Buch in Petrom Amaliettijem.
Foto: Galerija Prostor EPEKA
.
Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/eroticni-strip-marijana-amaliettija-zenska-kot-lik-v-ospredju/387667

Razstava in pogovor o stripu za otroke

“Bistvo stripa je vzdušje, šele nato pridejo junaki”

Razstava in pogovor o stripu za otroke
6. februar 2016 ob 14:22,
zadnji poseg: 6. februar 2016 ob 15:03
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Strip je lahko brez besed, ne more pa biti brez risbe in najboljši je tisti podnapis, ki ga bralec ne opazi, je prepričan Davorin Dernovšek. O stripu so se pogovarjali v Trubarjevi hiši literature, kjer so odprli razstavo stripov za otroke.

Ob odprtju postavitve so se med drugim pogovarjali o tem, kako strip nastaja, komu je namenjen in kako ga brati otrokom, ki tega še ne znajo. Gostje so se strinjali, da je za vsakogar, ki ga vzame v roke, saj je njegovo bistvo vzdušje, ki ga pričarajo slike z besedilom ali brez.

Ilustrator Damijan Stepančič si je za opis stripa izposodil besede ruskega režiserja Sergeja Mihajloviča Eisensteina, ki pravi, da je zgodba razlika med dvema prizoroma. Po njegovem mnenju je pri stripu podobno – zgodba se odvija nekje vmes, zato je kadriranje pomembno, zelo prav pa pride tudi filmski jezik. Strip ima to možnost, da je zelo dinamičen, njegovo bistvo je v vzdušju, šele nato pridejo junaki. “Če je strip dober, ga boš prepoznal, drugače ne. Enako je pri filmu,” je prepričan Stepančič.

Tudi pri stripu je manj več
Anglist Davorin Dernovšek, ki se stripu posveča tudi poklicno, meni, da je najpomembnejša zgodba, medtem ko je tehnika sekundarna. Pri filmu se mu zdi najboljši podnapis tisti, ki ga bralec ne opazi, pri stripu je podobno: ko ga “požiraš” slikovno in besedilno stran za stranjo, ne da bi razmišljal o formi. Koliko je sličic, ni pomembno, čeprav je manj več.

Če pa si avtor, ki denimo uporablja ritem osem slik na stran, privošči spremembo, bo učinek večji, še razmišlja Dernovšek. Moč stripa prepoznava v možnosti ustvarjanja v različnih formah. Lahko so enostranski, lahko na več straneh, lahko je z ali brez besedila, lahko ima medvrstice. Podobno je z ilustriranjem.

Njegova kolegica Veronika Rot Gabrovec je prepričana, da je strip lahko tudi pedagoški medij s pozitivnimi učinki na branje. Otroku nima smisla brati stripa, če ga ta ne vidi, je prepričana. Otroci namreč hitro zaslutijo, da je svet širši kot okvir, ki ga takšno delo podaja, tudi če ni neposredno prikazano. Tudi po izkušnjah avtorice nemih stripov Maše Ogrizek jih brez težav zanese v svet zunaj slik.

Vedno se najde prostor za subverzivno noto
Pomembno je, da bralci uživajo, pravi Majda Koren, ki je skupaj s Stepančičem podpisala Inšpektorja Jožeta. Stepančič dodaja, da ima manj dela, če je več napisanega, vedno pa si pusti prostor za kaj svojega – za “neko subverzivno sporočilo, ki ga strip kot eden redkih medijev dovoljuje”. Svoje delo lahko primerja z režiserjem, ki mora poskrbeti za kopico detajlov, in to brez scenografa, kostumografa in drugih sodelavcev.

Poleg Stepančičevega dela predstavlja razstava tudi stripe ilustratorjev Mihe Ha, Bojana Jurca, Tanje Komadina in Ivana Mitrevskega. Na ogled so stripi za otroke, v katerih nastopajo od vegetarijanske kokoši, miši in medveda do namišljenih duhov in strahov iz teme.

M. K.

Inšpektor Jože je strip o policijskem inšpektorju in večnih nepridipravih pujsih Kapu in Bundu, ki jo podpisuje Majda Koren, z ilustracijami pa opremil Damijan Stepančič.

Inšpektor Jože je strip o policijskem inšpektorju in večnih nepridipravih pujsih Kapu in Bundu, ki jo podpisuje Majda Koren, z ilustracijami pa opremil Damijan Stepančič.
Foto: Založba Mladika
.
Če je strip daljši, bereš od slike do slike, pri enostranskih pa moraš povedati vse na isti strani, pravi ilustrator Miha Ha. Na sliki sličici iz njegovega stripa Milda.

Če je strip daljši, bereš od slike do slike, pri enostranskih pa moraš povedati vse na isti strani, pravi ilustrator Miha Ha. Na sliki sličici iz njegovega stripa Milda.
Foto: Stripburger
.
Bojan Jurc

Med liki, ki jih najraje riše Bojan Jurc, so živali s človeškimi lastnostmi. Na slikI: Medved in Miška (piše Majda Koren, riše Bojan Jurc.
Foto: Arhiv Bojana Jurca
.
Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/bistvo-stripa-je-vzdusje-sele-nato-pridejo-junaki/385240

Stripovski večeri v Mestni knjižnici Kranj

Vabljeni na Striparski večer:

Andrej Štular in David Krančan

Vrnitev odpisanih striparjev

Oba ustvarjalca smo sicer na Striparskih večerih že gostili, a si s svojima novima izdajama nedvo(u)mno zaslužita, da bosta spet uživala v soju žarometov slave, denarja in žensk.

Štular je izdal stripovski album Kronike, kjer na osnovi časopisnih izrezkov iz črne kronike niza navadne, bizarne, šaljive, grozljive in absurdne dogodke, ki v celoti tehtajo veliko več, kot le vsota njih posameznih delov.

Krančan je predstavil album Pijani zajec, ki se spet navezuje na ljudske pripovedke iz Rezije (spomnimo se njegove neizmerno ljubke pošasti Grdine), a jih s svojim originalnim pristopom, toplino in smislom za humor uspešno posodobi in približa današnjemu bralcu. Krančan je na Knjižnem sejmu prejel nagrado za najlepši strip.

Neugodna, neprijetna in neprimerna vprašanja bo postavljal Zoran Smiljanić.

Kronično vabljeni!

Mestna knjižnica Kranj, v sredo, 9. marca 2016 ob 19. uri