UTIHNI IN RIŠI!

Stripburger #83: poziv za prispevke!

Rok za oddajo: 31. marec 2024
Prispevke sprejemamo na: hello@stripburger.org


Poznamo stripe brez besed, ne pa tudi brez vsaj neke vrste podob. Nenehno brbljanje sveta le jača njihovo moč, da nas dregnejo na mestih, kjer sicer obnemimo.

Nič novega, pravzaprav: se spomnite miniatur Nadine Redlich in valovitega eksperimenta Kaje Avberšek v Stripburgerju #73? Pomislite na psihadelijado v stripu Kalla Landegrena v številki #81, nato pa še na neme stripe Jima Woodringa, legende 90-ih, ki so ga naši bralci veterani spoznali v davnem Stripburgerju #9. Jasonov prepoznaven pantomimični črni humor najdete v številki #61, čustven ekspresionizem Nicolasa Presla pa v Stripburgerju #66. Je treba nadaljevati?

Umetniških vzornikov je veliko, a tokrat vas spodbujamo, da preizkušate, se igrate in nam v složnem slogu poveste zgodbo – pa naj ta traja trenutek ali tisočletje, najsibo duhovita ali lirična, tudi likovna tehnika je vaša izbira – edino pravilo je: brez besed.

NAVODILA ZA PRISPEVKE:

  • Format (pokončen): 190 x 270 mm (če gre risba v živi rob, obvezno dodajte 5 mm dodatka za porezavo!).
  • Dolžina: 1–12 strani.
  • Stripi so lahko v barvah ali ČB (samo povemo: ČB stripi so zakon!).
  • Priprava datotek: format TIFF ali PDF (600 dpi za barvne in črno-bele stripe oziroma 300 dpi za sivinske stripe).
  • V predogled nam pošljite datoteke z nizko ločljivostjo v formatu JPEG ali PDF, za datoteke visoke ločljivosti za tisk vas bomo prosili naknadno.
  • Pripišite ime, priimek, lahko tudi spletno stran/Instagram.

ROK ZA ODDAJO: 31. marec 2024.

PRISPEVKE POŠLJITE NA: hello@stripburger.org

 

Stripburger #83 bo izšel junija 2024. Uredništvo revije si pridržuje pravico, da odloči o objavi ali zavrnitvi prejetih prispevkov. Zaradi velike količine prejetih prispevkov je treba na odgovor pogosto čakati, zato prosimo za potrpežljivost. Izbrani avtorji in avtorice bodo o objavi obveščeni najkasneje do 30. aprila 2024. Vsak objavljen avtor ali avtorica prejme 5-10 brezplačnih izvodov revije.

Vaše stripe z zanimanjem pričakujemo!


Ilustracija: Klara Kracina

Sarajevo1984

Jože Trobec: Brez Vučka olimpijske igre ne bi bile, kar so bile!

Pogovor s snovalcem Vučka, akademskim slikarjem Jožetom Trobcem

Vučko ostaja ljubljena maskota in lep spomin. Slovenski akademski slikar Jože Trobec ga je za zimske olimpijske igre v Sarajevu zasnoval kot takrat zelo sodobno grafično podobo, ki izstopa še danes. Med vsemi olimpijskimi maskotami ostaja edini volkec.

Jože Trobec je Vučku sprva narisal zob, da je bil videti bojevitejši, a ga je zaradi pritožb, da je volk že tako krvoločna žival, kompromisno umaknil. Foto: Osebni arhiv Jožeta Trobca
Jože Trobec je Vučku sprva narisal zob, da je bil videti bojevitejši, a ga je zaradi pritožb, da je volk že tako krvoločna žival, kompromisno umaknil.
Foto: Osebni arhiv Jožeta Trobca

Pred enim letom je Jožeta Trobca poklical polkovnik iz bosansko-desantne intervencijske helikopterske enote. Povedal mu je, da so bili na usposabljanju v ZDA in da so si dali na uniformo znak Vučka, kar naj bi “vžgalo“, zato so ga hoteli obdržati, a je njihov nadrejeni dejal, da morajo vendarle dobiti dovoljenje avtorja Vučka, torej akademskega slikarja Jožeta Trobca.

Kot je Trobec pojasnil v več intervjujih, je uradno maskoto zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984, volkca Vučka, narisal na podlagi vedenja o Jahorini, divji planini v Bosni in Hercegovini in enem od treh prizorišč zimskih iger (ki je v monopoliju pač nihče ni hotel kupiti), kjer pa živi veliko volkov. To, da so bile štiri leta prej zimske igre v Moskvi, ki je imela maskoto medveda Mišo, je Trobca, zapriseženega Kranjčana, napeljalo k temu, da mora narediti maskoto, “popolnoma drugačno od Miše, ki je bil malo disneyjevski“. Po podatkih Mednarodnega olimpijskega komiteja je bilo na javnem razpisu izbranih 836 del, med katerimi je bil le en volk. Nato pa so bralci časopisov po glasovnicah izbirali med šestimi … Drugo je zgodovina …

Ko je torej pred enim letom polkovnik bosansko-desantske intervencijske helikopterske enote od Trobca le dobil odobritev, da je Vučko lahko pripet na vojaške uniforme, “je bistven zadnji stavek, ki mi ga je izrekel, in to po 40 letih: “Jedina stvar, oko koje se u Bosni svi slažemo, je Vučko.” (V Bosni se vsi strinjamo le glede ene stvari, in to je Vučko).

Več na: https://www.rtvslo.si/sarajevo-1984/novice/joze-trobec-brez-vucka-olimpijske-igre-ne-bi-bile-kar-so-bile/695265

Ciril Horjak

#intervju Ciril Horjak, stripar: V stripih so tudi lepi, dih jemajoči prizori

Stripar Ciril Horjak (1975) je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2023. Stripe je začel objavljati v Stripburgerju, nadaljeval pa sam in v sodelovanju z drugimi, tudi v izobraževalnih projektih. O stripu predava na fakultetah, na pripovedovalskih festivalih je pripovedoval pravljice za otroke in odrasle, delal je z mladostniki z avtizmom. Že leta riše karikature za časopis Večer. Njegove karikature so bile objavljene v časopisih Guardian, Chicago Tribune, Le Monde in Die Zeit. Za svoje delo je prejel več nagrad.

Tanja Lesničar Pučko

#intervju Ciril Horjak, stripar: V stripih so tudi lepi, dih jemajoči prizori
Ciril Horjak: »Vsaka faza mora stati posebej: skica, temeljna risba, prvi svetlo-temni nivo, svetlostna podoba. In če mi v nekem trenutku urednik izpuli risbo iz rok, bo ostro oko opazilo, da še nekaj manjka, povprečen bralec pa morda niti ne.« Foto: Tomaž Skale

Več na: https://www.dnevnik.si/1043042469/kultura/splosno/intervju-ciril-horjak-stripar-v-stripih-so-tudi-lepi-dih-jemajoci-prizori

Mestna knjižnica Ljubljana MKL – Mesto bere … kriminalne romane

Letos imamo na seznamu žanrskih priporočil 60 naslovov kriminalnih romanov tujih in sodobnih slovenskih avtorjev in avtoric in tri kriminalne romane v stripu.
Aljaž priporoča strip 𝐆𝐥𝐢𝐬𝐭𝐚 𝐧𝐚 𝐛𝐞𝐠𝐮.

Pri projektu lahko sodelujete člani Mestne knjižnice (16+), ki boste v času trajanja projekta prebrali vsaj 𝟓 𝐤𝐧𝐣𝐢𝐠 z aktualnega seznama priporočenih knjig in nam do 𝟑. 𝐦𝐚𝐣𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟒 poslali izpolnjeno zloženko ali izpolnili e-obrazec na spletni strani.

Več: https://www.mklj.si/novice/mesto-bere-2023-2024/

https://www.mklj.si/projekti/mesto-bere/mesto-bere-kriminalne-romane/

Glista na begu je lahkotna kriminalka v črno-beli tehniki, ki je v bila prvotno objavljena v nadaljevanjih v tedniku Mladina leta 1997 in je v Sloveniji šele leta 2016 dobila tudi knjižno izdajo. V stripu sledimo Francu Opekarju, nedolžni žrtvi karme, ki se ponesreči zaplete v kriminalno afero, ki sega v same vrhove politike. No, mogoče je Franci bolj znan pod vzdevkom Glista in mogoče ni čisto ponesreči zabredel v hudo godljo, pa verjetno tudi karma nima nič s tem. Sigurno pa je, da zahvaljujoč Lavričemu mojstrskemu risanju zgodbe bralec do konca drži pesti, da se mala riba, pardon glista, s sicer ne preveč simpatičnim karakterjem, vseeno izmuzne in še kdaj spije kakšno pivce, če že ne na Havajih, pa vsaj v Pajzlu. (TŠ)

https://stripi.si/izdelek/glista-na-begu/