Razstava Mikija Mustra na Ljubljanskem gradu

AKADEMSKI KIPAR, ILUSTRATOR IN ANIMATOR // RAZSTAVA STRIPOV

Miki Muster

vljudno vabljeni na odprtje razstave »Miki Muster«, ki bo v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu v sredo, 14. septembra, ob 18. uri.

Trajanje razstave: od 15. sep do 20. nov 2022, od 9:00 do 20:00, Peterokotni stolp, Ljubljanski grad

Redkokdo že v času življenja postane legenda. Mikiju ni uspelo samo to, njemu je uspelo več! Postal je pojem. Njegove stripe o Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji prebira že tretja generacija, prav tako slikanice o Lupinici, Medvedku Neewi, Poslednjem Mohikancu … Letos julija je minilo 70 let od prve objave Zvitorepca in tovarišev, pa je strip še vedno priljubljen. Ko nam kdo omeni njegovo ime, se spomnimo na njegove TV-reklame, koledarje, plakate, zloženke, logotipe in Mordillove risanke … Za celih 10 ur risank je zrisal prek 36.000 sličic, zrisal je okoli 40 slikanic in 45 epizod Zvitorepca, pa karikature, ilustracije za knjige, učbenike … Nisem še doživel, da bi se še komu ljudje tako množično zahvaljevali za lepo mladost, kakor so se Mikiju. Kot rock zvezdo so ga ustavljali in prosili, ali mu lahko stisnejo roko. Dosegel je, da še v starejših letih čutimo otroka v sebi.

Aleksander Buh

Razstavo smo pripravili v sodelovanju z:

Logo Buch z www

Za volanom. Foto: Miki Muster

Več na: https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/miki-muster/

Slovenski klasiki 2. v stripu

JURE TRAMPUŠ

Slovenski klasiki 2.

Okrogel ducat let po prvem delu Slovenski klasiki v stripu je izšlo njegovo nadaljevanje, tokrat je skoraj vse izrisal trmasti in marljivi Tomaž Lavrič


Mladež, ki se kobaca prek Muce copatarice, Cicibanov in oguljenih malih čebelic, ki so jih starši ali babice in dedki prinesli s podstrešja zgolj zato, da s porumenelih listov berejo čudovite pravljice, prej ali slej pride v osnovno šolo. Tam pa se sreča s slovenščino, književnostjo, togim učnim načrtom, ki od otrok zahteva, da prebirajo Aškerčevo Čašo nesmrtnosti, Tavčarjevo Cvetje v jeseni in Vorančeve Solzice, monumentalna dela, kleno slovensko klasiko, ki pa je zapisana v težko razumljivem jeziku, v slovenščini, kakršna obstaja le še v knjigah. Učinek je pričakovan. Večini otrok se slovenski klasiki zagnusijo, zavračajo branje, stoletja stari problemi Agate Schwarzkobler se jim zdijo odveč. A zgodbe in klasiki obstajajo, imajo kulturno vrednost, kanonski položaj v panteonu slovenske literature, pa četudi svetniški sij nekaterih izmed njih počasi bledi.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,9 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

https://www.mladina.si/218304/slovenski-klasiki-2/?fbclid=IwAR2E5lraPydN4G9lnwurozXXinzzU-zET_dbGjkW1aNx84PBuayymVyrWPo

Kostja Gatnik

Umrl je vsestranski likovnik Kostja Gatnik

Leta 2019 je prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo

V 77. letu je umrl eden najvidnejših slovenskih likovnikov, Prešernov nagrajenec Kostja Gatnik. Širši javnosti je bil znan kot ilustrator in stripar, a je posegal na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije.


Eden najvidnejših slovenskih likovnikov Kostja Gatnik je v dolgoletnem posvečanju vizualni umetnosti posegel na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije. Foto: BoBo

Več na: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-je-vsestranski-likovnik-kostja-gatnik/636413

Kostja Gatnik

Umrl je Kostja Gatnik

Umrl je ilustator in slikar Kostja Gatnik.

Umrl je Kostja Gatnik
Kostja Gatnik (Foto: Bojan Velikonja)

Gatnik je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa je slikarsko specialko opravil pri profesorjih Zoranu Didku in Maksimu Sedeju.

Ukvarjal se je s slikarstvom, grafičnim oblikovanjem in ilustracijo. Ilustriral je med drugim knjigi Deček gre za soncem in Majnice, fulaste pesmi. Konec sedemdesetih je pri založbi ŠKUC izdal legendarno knjigo izbranih stripov Magna Purga, ki je prelomno vplivala na takratno, sicer močno jugoslovansko stripovsko sceno. Ilustriral je tudi mnogo pravljic od Hansa Christiana Andersena do domačih Nika Grafenauerja, Toneta Pavčka in Svetlane Makarovič.

Leta 2010 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2019 pa Nagrado Hinka Smrekarja.

Vir: https://www.dnevnik.si/1042994305/Kultura/umrl-je-kostja-gatnik