Danes bom v Mariboru. V okviru festivala Lent bom v parku vodil mini delavnico začasnih tattoojev. Naša miza bo nekje blizu paviljončka. Vabljeni!
Pomembno: v parku bom samo od 11h do 13h, popoldne me ne bo – kljub temu, da tako piše v nekaterih programih. Prinesite dežnik in kak barvni flomaster.
23. maja so v Narodni galeriji odprli na prvi pogled presenetljivo razstavo z naslovom Alan Ford teče častni krog. Ja, prav ste prebrali: v Narodni galeriji so odprli razstavo, posvečeno junakom oziroma antijunakom slavne skupine TNT in stripu, ki so v osemdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji skupni državi našli navdušene in zveste bralke in bralce. Več o stripu in razstavi (ki bo na ogled do vključno 13. oktobra) bosta v oddaji Likovni odmevi (v pogovoru z Markom Goljo) povedala spiritus agens razstave Rok Glavan in stripar Zoran Smiljanić, oba tudi soavtorja zelo informativnega kataloga. Vabljeni k poslušanju.
Poslušaj na: https://ars.rtvslo.si/2019/06/likovni-odmevi-225/
Ameriški risar stripov, nekoč čislan zaradi portfelja, ki vključuje naslovnice za Batmana in Wonder Woman, se je odločil slediti notranjemu klicu v Sveto deželo, kjer zdaj upodablja “dobre in slabe like”, ki jih vidi tako na eni kot na drugi strani.
P. G.
Michael Netzer je avtor slavnega Spidermanovega poljuba. Foto: Reuters
Tudi življenje Michaela Netzerja je bilo precej polno drame: rojen je bil kot Mike Nasserameriško-libanonskim staršem, pripadnikom majhne verske skupnosti druzov, ki je v ustvarjanju našel razbremenitev od otroške paralize, za katero je trpel. Delati je začel za več franšiz, vključno s slavnima Marvelom in DC Comics, po spoznanju, da ima judovske korenine, je odšel v Izrael in naposled pristal v naselbini na zasedenem Zahodnem bregu.
Netzer med ustvarjanjem portretov mimoidočih v Jeruzalemu. Foto: Reuters
Portreti in naročene reprodukcije superjunakov
63-letni Netzer, ki tekoče govori arabsko, angleško in hebrejsko, tako po novem ustvarja portrete ali pa reprodukcije superjunakov po naročilu. Kot pravi, so med njegovimi strankami tudi Palestinci, kar velja za precej nenavadno interakcijo, glede na to, da gre za naseljenca, ki je prišel tja iz verskih vzgibov.
Vsakih nekaj tednov se Netzer odpravi ustvarjat tudi na ulico, kjer brezplačno skicira posameznike tako rekoč vseh sort. “Videl sem … zdi se mi kakšnih devet milijonov junakov in zlikovcev v Izraelu. Ves čas jih vidim,” je povedal za Reuters v svojem podstrešnem ateljeju v Ofri. “Kakor da so ljudje najbolj zanimiva stvar, ki obstaja. Zrem v obraz in vidim, veste, bog zre nazaj vame.”
Deluje, da se 24-letna konservativna muslimanka Endy Jber iz izraelske arabske vasi Abu-Ghosh, sicer ena od njegovih portretirank, strinja z njim. Potem ko je pozirala zanj na glavni pešpoti Jeruzalema, je nastalo skico in njenega avtorja počastila z besedami: “Neverjeten je. Svojo dušo izraža skozi sliko.”
Na novo vzplamtele napetosti
Netzer pravi, da mu sektaški spopadi niso tuji, saj je živel v Libanonu, kakršen je bil v 70. letih minulega stoletja. Zaznava tudi, da so se napetosti med Izraelci in Palestinci dodatno razplamtele, odkar se je v dolgotrajna prizadevanja za vzpostavitev miru med sprtima stranema vpletel predsednik ZDA Donald Trump.
Po Netzerjevem mnenju sam Trump poseduje elemente stripovskega arhetipa. “Bojuje vojno s Kitajsko, ki bi jo lahko razumeli kot pravično vojno. Na njem obstaja torej nekaj, kar deluje zelo junaško ljudem, ki ga podpirajo. Po drugi strani pa poglejte, kako je postal antiteza junaka, dobrega človeka,” razloži svoje videnje ameriškega predsednika.
Risar v svojem ateljeju v Ofri, izraelski naselbini na Zahodnem bregu. Foto: Reuters
Izraelski superjunak Krepki Uri
Čeprav je pustil svoj pečat v stripovskem kanonu – med drugim je strip, ki ga je narisal leta 1981, služil kot navdih za slavni prizor iz filma Spider-Man, v katerem naslovni superjunaksvoje dekle poljubi, med tem ko visi obrnjen z glavo navzdol ‒, Netzer ne daje vtisa, da bi pogrešal komercialno usmerjeno ustvarjanje.
V 80. letih je ustvaril superjunaka iz Izraela, imenovanega Uri Ohn ali Krepki Uri, čigar nasprotniki običajno niso bili upodobitve resničnih sovražnikov Izraela. “Postal sem občutljiv na uporabo propagande, uporabo moje umetnosti za pospeševanje ideje, na katero sem lahko vezan ali ne,” pravi Netzer. “In to je verjetno eden od razlogov, zaradi katerih sem se upočasnil … Poskušam ne vznemirjati ljudi.”
2