Buh Blues Project pri Štrudlu (Petelinje pri Pivki)

V velikonočnem duhu prihajajočega vikenda bo Štrudl bar obiskal sam Buh (ima fraj dan za bluzenje).

Skupina Buh Blues Project po turnejici v Londonu, nadaljuje s koncertiranjen po domači grudi. Po nastopih v Ljubljani in Novi Gorici bodo fantje pribluzili še na Pivško.
Obeta se glasen blues/rock večer, kjer bo lahko slišati vplive Willie Dixona, Howlin Wolfa, Alberta Kinga, Stevie Ray Vaughna, Jimija Hendrixa in drugih sodobnejših glasbenikov.
https://www.facebook.com/DioDiBuh/

Zatorej, ZABLUZITE to soboto pri ŠTRUDLU!
https://www.facebook.com/strudlbar/?fref=ts
… in če boste imeli srečo, vam prikupne zajčice pofarbajo pirhe. 😉

Wabljeni na pir, hehe!!! 🙂

Sobota at 22:00 – 1:00
26. marec at 22:00 to 27. marec at 1:00

Izjava tedna

»Pogodba je bila v ruskem jeziku s tistimi njihovimi švasanimi črkami. Jaz tega ne znam brati.«
Nekdanji direktor za investicije v Intereuropi Igor Lukič na sojenju Andreju Lovšinu (via Primorske novice) o poslovanju v Rusiji

Mladina 11/2016

MG+MSUM – Pogovor o stripu

Kako je mogoče, da na tako majhni stripovski sceni uspeva takšna raznolikost?

O tem in še čem bo Bojan Albahari zasliševal avtorje, kritike in založnike – v MSUMu, jutri ob 18ih!

#

Vabimo vas na pogovor s stripovskimi avtorji

Sodelujejo: Iztok Sitar, Andrej Štular in Aleksander Buh

Pogovor je zasnoval in ga bo moderiral urednik Stripburgerja Bojan Albahari.

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Vabimo vas na pogovor s stripovskimi avtorji, ki so predstavljeni na razstavi Krize in novi začetki. Umetnost v Sloveniji 2005-2015 v sredo, 23. 3. 2016, ob 18. uri v seminarju Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.

Pogovor z naslovom Tisoč rož na stripovskem travniku bo potekal v družbi stripovskih avtorjev, ki so bili dejavni v zadnjem desetletju in ga s svojim delom najbolj zaznamovali. Predstavil bo njihove poglede na lastno delo, na stripovsko sceno v Sloveniji in na perspektive stripa pri nas. Domača stripovska scena je namreč kljub majhnemu obsegu zaznamovana z raznolikostjo pristopov, tematik in tudi končnih rezultatov. Po drugi strani je avtorskost,  ena redkih skupnih značilnosti stripa na Slovenskem, ki zagotavlja njegovo raznolikost, vse bolj na udaru, kulturno-industrijske delitve dela pa je počasi vse več. Dogajajo se torej tudi premiki v metodah stripovske produkcije, zato je premislek o zadnji dekadi stripa v Sloveniji zelo na mestu. Nenazadnje nam bo pomagal odgovoriti tudi na vprašanje, kaj in kako bo s stripom pri nas v naslednjem desetletju.