… ali kako imajo novinarji ljubitelje/poznavalce stripa za budale.
Delo – kultura / 9.10.2025
Pia Prezelj
Po prestolnici se že dvanajsto leto razliva Tinta, z njo pa najboljše, kar ponuja domača in tuja stripovska produkcija.
Ob letošnji 100. obletnici rojstva Mikija Mustra (1925 – 2018), smo v Krajevni knjižnici Semič pripravili priložnostno razstavo, ki si jo lahko vse do 24. oktobra ogledate v knjižnici v času njene odprtosti. Na razstavi si lahko ogledate barvne stripe na kapa ploščah, ki nam jih je prijazno posodila Strip.art.nica Buch, v čitalnici pa smo postavili na ogled njegova knjižna dela.
Večina pozna Mustra kot ilustratorja in animatorja, saj, čeprav je bil po poklicu akademski kipar, ga je vseskozi neizmerno privlačil svet stripov. Njegov opus obsega res veliko množico književnih del in ker je bil na tem področju pionir, lahko njegova dela uvrstimo med kulturno dediščino. Ravno tako je »oral ledino« na področju slovenskega animiranega filma, ustvaril pa je ogromno število reklamnih spotov v takratnem času.
Številne generacije ga poznajo predvsem po stripu Dogodivščine Zvitorepca, ki ga je risal in pisal neprekinjeno polnih enaindvajset let. Zvitorepcu sta se kasneje pridružila še Lakotnik in Trdonja; nastalo je preko štirideset zgodb, v katerih je ta nepozabna trojica središče vsega dogajanja.
Lepo vabljeni, da tudi vi pokukate v čudoviti svet stripa z brezčasnimi slovenskimi junaki.
… »Že vidim, da bomo postali prijatelji!«
Vir + več slik: Legendarni stripi Mikija Mustra postavljeni na ogled – Knjižnica Črnomelj
Utrinki z dogodkov
Avtor teh besed je Miki (Nikolaj) Muster, animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser, čigar stoto obletnico rojstva bomo obeležili 22. novembra letos.
Mustrova dela so del slovenske kulturne dediščine. Knjižničarji z veseljem opažamo, da starejši svoje navdušenje nad njegovimi stripi radi in uspešno prenašajo na mlajše generacije. To nas je tudi spodbudilo k temu, da gostovanje razstave Stripi Mikija Mustra uresničimo prav v aprilu 2025, ki je za nas še posebej prazničen – obeležujemo namreč dvajset let obstoja mladinskega oddelka knjižnice. Gostujočo razstavo smo na ogled postavili v sodelovanju z Aleksandrom Buhom iz Strip.art.nice Buch, ki pravi, da je gospod Muster s svojimi deli dosegel, da še v starejših letih čutimo otroka v sebi.
Prijazno vabljeni, da si v odpiralnem času Knjižnice Brežice ogledate, kaj vse smo pripravili za vas. Ob vhodu vas v vitrini pozdravi nekaj primerkov Mustrovih stripov in podatkov o njegovem življenju in delu ter tudi o tem, kaj so različne organizacije pripravile oziroma izdale ob njegovi stoti obletnici rojstva. Ko pa se po stopnicah povzpnete v prvo nadstropje, vas na strokovnem oddelku knjižnice nagovorijo črno-bele in barvne stvaritve. Z mnogih vam v pozdrav mahajo trije dobro znani junaki – Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik.
Z nostalgijo odeto razstavo si lahko ogledate vse do zadnjega dne letošnjega aprila.
Mateja Kus, bibliotekarka
Vir: https://knjiznica-brezice.si/napovednik-dogodkov/utrinki-z-dogodkov/z-nostalgijo-odeta-razstava-stripi-mikija-mustra/
Več slik na: https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/kultura/z-nostalgijo-odeta-razstava-stripi-mikija-mustra-1810242
Na več lokacijah po Ljubljani se začenja 12. mednarodni festival Tinta. V sklopu festivala bodo potekale različne delavnice, pogovori, mojstrski tečaji in pripovedovalski dogodki. V soboto bodo podelili tudi nagrade zlatirepec in nagrado Sophie Catille.
Festival organizirajo Kino Šiška, Stripburger/Forum Ljubljana in Zavod Stripolis. Foto: Festival Tinta
Francoski stripar Benjamin Renner je leta 2012 zaslovel z animiranim celovečercem o medvedu Ernestu in miški Celestini z naslovom Ernest et Celestine, ki je prejel nagrado cezar in nominacijo za oskarja. Na festivalu Tinta se bo predstavil z razstavo v Galeriji Equrna in obiskovalce popeljal v zakulisje procesa od stripa do animiranega filma.
Sanjska popotovanja, pokrajine nezavednega, simbolizem, tetovaže, dojenčki in duhovi sestavljajo nekonvencionalne svetove danske striparke Rikke Villadsen, piše na uradni spletni strani festivala. Avtorica bo razstavljala na skupinski razstavi Holyburger v Galeriji Alkatraz, ki jo je dopolnila z izvirnimi risbami iz stripa, ustvarjenega za istoimensko Stripburgerjevo antologijo.
Poleg omenjenih se bodo letos predstavili belgijski stripar in ilustrator Lukas Verstraete, nemški dvojec Elizabeth Pich in Jonathan Kunz, ki sodelujeta kot War and Peas, ter hrvaški umetniški kolektiv in tiskarski laboratorij Smak Press.
Festival se bo v soboto končal s podelitvijo nagrad
Poleg razstav program festivala prinaša stripovski sejem, pogovore, branja, predavanja, družinska vodstva in mojstrske tečaje gostujočih umetnikov, delavnice in pripovedovalske dogodke za otroke. Končal se bo s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše domače stripe, ki se jim tudi letos pridružuje nagrada Sophie Castille za najboljši stripovski prevod v slovenščino. Na podelitvi bo nastopil tudi kantavtor Niko Novak, ki je z vizualno umetnico Tamaro Mihalič letos ustvaril glasbeno-stripovski album Haphazard Rerurns (ŠKUC, 2025).
Žirijo letos sestavljajo striparka Dora Kaštrun, kritičarka Katja Štesl ter oblikovalec Žiga Valetič, nagrado Sophie Castille pa bo podelil priznani britanski stripovski zgodovinar in teoretik Paul Gravett.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar bosta danes predstavili še nov projekt Nacionalni dan stripa. Osrednji dogodek projekta bo potekal 22. novembra, ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra.
Pred nedavnim so v Šolskem centru Kranj izdali knjigo esejev o iskrivih Slovenkah in Slovencih, ki je rezultat projekta Iskrive karte, na katerih so upodobljene vizionarske osebnosti, ki so zaznamovale našo zgodovino in tlakovale pot sodobni Sloveniji.
Ob predstavitvi zbirke esejev Iskrive karte: (z leve) Aleš Musar, Marko Arnež, Polonca Hafner Ferlan, Ciril Horjak in Jože Drenovec / Foto: Igor Kavčič
Izid knjige Iskrive Slovenke in Slovenci, ki ji je dodan dvojni komplet Iskrivih kart – v petih letih je to že peti ponatis tako med ljubitelji iger s kartami kot različnimi zbiralci priljubljenih igralnih kart – je ekipa snovalcev in sodelavcev v projektu, ki poteka v okviru Šolskega centra Kranj, pospremila na posestvu Brdo pri Kranju. Ne naključno, saj je kot pikov kralj na igralni karti upodobljen prav baron Žiga Zois, katerega rodbina je bila na prehodu iz 18. v 19. stoletje tudi lastnica tamkajšnjega gradu in posestva.
Soavtorje kart in pisce besedil v knjižni izdaji je po gradu Brdo in skozi Zoisovo knjižnico – ki sicer ima nekaj starejših knjig, recimo originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, a so v njej predvsem knjige zadnjih osemdesetih let – popeljal prav poseben vodič. Poznavalec grajske zgodovine in iskriv pripovedovalec je bil namreč Aleš Musar, soprog predsednice države Nataše Pirc Musar.
Idejo o Iskrivih kartah je konec prejšnjega desetletja vzniknila profesorjema v Šolskem centru Kranj Marku Arnežu in Polonci Hafner Ferlan, saj sta v igralnih kartah videla mnogo več kot zgolj igro. K sodelovanju sta povabila akademskega slikarja in ilustratorja Cirila Horjaka, ki se je z veliko predanostjo lotil upodabljanja izbranih znanih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo zvedavostjo, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo oblikovali našo kulturno zgodovino. V svojih ilustracijah je v ospredje postavil ključne značajske poteze 18 posameznikov, z vsako podobo je raziskal globino njihovih značajev in jih ovekovečil na način, ki presega zgolj vizualno podobo.
»Iskrive karte smo zasnovali kot učno orodje in igro, pri čemer vsak portret na kartah spremlja bogata zgodba, predstavljena skozi predavanja in prispevke. Predavatelji so s strastjo in poglobljenim znanjem predstavili iskrive Slovenke in Slovence, ki so nas navdihnili za ta projekt,« poudarjata avtorja ideje in vodje projekta Iskrive karte. V Šolskem centru Kranj so predavanja dokumentirali s filmsko kamero, posamezni avtorji pa so na podlagi predavanj pripravili prispevke, ki so v kombinaciji s Horjakovimi upodobitvami zdaj ponujeni v branje in na ogled še v knjigi.
Izbrane iskrive osebnosti so: Ivan Tavčar, Hinko Smrekar, Edvard Rusjan, Alma Karlin, Karla Bulovec Mrak, Simon Gregorčič, France Prešeren, Jakob Aljaž, Anton Janša, Žiga Zois, Josipina Turnograjska, Pavla Jesih, Ivana Kobilca, Angela Piskernik, Janez Bleiweis, Janez Puhar, Josip Plemelj in Ignacij Borštnik; o njih pa so predavali in pisali Ivan Smiljanić, Ciril Horjak, Neda Rusjan Bric, Jerneja Jezernik, Zoran Srdić Janežič, Boris A. Novak, Brane Senegačnik, Peter Mikša, Andrej Šalehar, Luka Vidmar, Mira Delavec Touhami, Ferdinand Šerbelj, Nevenka Bogataj, Božidar Jezernik, Boris Gaberščik, Peter Šemrl in Vilma Štritof.
Večpomenskost v projektu Iskrive karte poudarja tudi Jože Drenovec, direktor Šolskega centra Kranj, ki je v uvodnik h knjigi med drugim zapisal: »Projekt Iskrive Slovenke in Slovenci ni le hommage največjim posameznikom naše zgodovine, temveč tudi opomin na poslanstvo šole: spodbujati radovednost, ustvarjalnost in kritično razmišljanje. Zgodbe, ki jih te osebnosti pripovedujejo, so most med preteklostjo in prihodnostjo, med dediščino in sodobnostjo. So izhodišče za učne ure, razmislek o vrednotah in pogovor o tem, kakšno družbo želimo graditi.«
IGOR KAVČIČ
Vir: https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/iskrive-slovenke-in-slovenci-276167/