JP!!!

GENERACIJA

Rojeni med letom 1950 in 1980 – tole morate obvezno prebrati

Fotografija: Rok Glavan je univ. dipl. kulturolog in antikvariatist, ki je leta 2019 pripravil razstavo, ob obletnici Alana Forda. FOTO: Mavric Pivk
Rok Glavan je univ. dipl. kulturolog in antikvariatist, ki je leta 2019 pripravil razstavo, ob obletnici Alana Forda. FOTO: Mavric Pivk

Najprej: Živi smo! Rodili smo se normalni, čeprav so naše mame proti glavobolu goltale aspirine, jedle konzervirano hrano, kadile in delale do zadnjega dne nosečnosti in nikoli niso vedele ali imajo ali nimajo sladkorne bolezni.

V avtomobilih smo se vozili brez lupinic, otroških sedežev, niti pripeti nismo bili nikoli. Nismo poznali zračnih blazin, niti kolesarskih čelad, kaj šele, da bi jih nosili med kotalkanjem.

Vodo smo pili iz vrtnih cevi, ne iz plastenk, kupljenih v trgovini, steklenico kole, ali kake druge sladke pijače smo si delili z našmii prijatelji in nihče ni umrl zaradi tega …

Jedli smo sladolede, če je bilo le mogoče, mlečne seveda, bel kruh in pravo maslo, pili sokove, ki so bili že takrat polni sladkorja, pa nismo bili debeli, ker smo se nenehno igrali zunaj …

Zjutraj smo šli iz stanovanja. Iger na dvoriščih, ulicah, pred blokom, je bilo več različnih, kot je danes aplikacij na telefonih.  Starševska klofuta kot del vzgoje, če nisi prišel do večerje domov.

Imeli smo prijatelje in smo se družili z njimi! Padali smo od vsepovsod. Sami smo delali rolke, šparali za žoge, če je bil gozd v bližini, je bil naša dnevna soba. Stalno smo imeli opraskane komolce, kolena, na ti smo bili z zdravniki v mavčarni. Tepli smo se z vsakim, ki je nagajal, sosedu, ki nam je vzel žogo, smo nagajali na vso moč … in starši nikoli niso šli na sodišče.

Nismo imeli namišljenih prijateljev. Prijateljev nismo dodajali, pridobivali smo jih skozi čas! Tudi v šoli nismo imeli težav s koncentracijo … Niso nam dali tablet proti hiperaktivnosti. Disleksije nismo poznali, samo nerodno izgovarjanje novih besed. Šolskega psihologa nismo poznali, tako da smo neke šole vseeno končali, mamil nam pred šolo niso prodajali. Nismo imeli playstation, nintendo, x-box, nobene video igre, nismo imeli 99 kanalov na televiziji, samo dva in drugega šele od popoldneva, nismo imeli video snemalnikov, prostorskega zvoka, pametnih telefonov, računalnikov, sploh ne interneta, klepetalnice … Stripi so bile naše video igrice.

Kolesarili smo ali hodili peš, tekli k prijateljem, pozvonili na vratih ali preprosto vstopili v njihovo hišo, da bi se družili in bili skupaj! Ko smo zašli v težave z zakonom, naši starši niso plačali varščine, da bi nas rešili. Pravzaprav so bili pogosto strožji od samega zakona!

Zadnjih 50 let je bilo najbolj plodnih let v zgodovini sveta. Naše generacije so dale najboljše izumitelje in znanstvenike do danes, imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost. In naučili smo se živeti s tem.

Ali tudi vi pripadate tej generaciji?

Čestitke! Morda bi želeli to deliti z drugimi, ki so imeli to srečo, da so odraščali kot pravi otroci, preden so odvetniki, države in vlade začeli odrejati, kako živeti! Morda bi bilo dobro, da to sporočilo pošljete tudi svojim otrokom, da bodo zvedeli, kako so odraščali njihovi starši …

M. C.

Vir: https://www.slovenskenovice.si/polet/rojeni-med-letom-1950-in-1980-tole-morate-obvezno-prebrati/?fbclid=IwAR1Jp8iI5fY7Ca-ppZzjxGap6mrSdAp0SR4M0-_8AsdyfuNm0JpUu9lSOd8

Igor Ribič – Predstavitev strip albuma Janez Žbogar

Spoštovani!

V četrtek, 23. marca, vas ob 19:00 uri vabimo na predstavitev in podpisovanje strip albuma Janez Žbogar. Z nami bo Igor Ribič, pogovor pa bo vodil in se sončil v njegovi senci šef Strip.art.nice Buch.
Izdajo stripa je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Se vidimo!

O stripu:
Strip po romanu francoskega pisatelja Charlesa Nodierja.
Roman je romantična razbojniška povest iz časov Ilirskih provinc, iz manj znanih časov, vendar izjemno pomembnih za slovenski narod.
Prvič je izšel v Parizu leta 1818, bil nato preveden v slovenščino in ponatisnjen leta 2014. Zgodba bi znala razburkati domišljijo, mogoče
pa pritegniti celo zanimanje kakšnega mladega zgodovinarja, govorice o avtorju Charlesu Nodierju in njegovi knjigi so zelo zanimive.
Roman naj bi močno vplival na poznejše francoske pisatelje (Hugo, Balsac …), v ujetništvu na otoku Sv. Helena pa naj bi ga prebral in
pohvalil celo Napoleon.
Zgodba o slovenskem rokovnjaču Janezu Žbogarju je ostala aktualna dobri dve stoletji in je v stripovski obliki gotovo zanimiva tudi za sodobnega bralca.
Tekst za prvi del je priredil Aleksander J. Potočnik, drugi del pa je avtorsko delo Igorja Ribiča, ki je celotno zgodbo tudi narisal.

Izdajo stripa je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Format A4, trda vezava, črnobel tisk, 48 strani, cena: 19 eur

O avtorju:
Akademski slikar Igor Ribič je najbolj znan po svoji vlogi Ribiča Pepeta v otroških predstavah in tv oddajah, ki je nastala v so-avtorstvu z Jožetom Potrebuješem.
Diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kot ilustrator predvsem deluje na področju otroške in mladinske knjižne ilustracije kjer je nastal ogromen opus doma in v tujini. Že pri trinajstih je pričel risati ilustracije za Tisk za mladino in razvedrilo časopisne hiše Delo in njihove izdaje kot je bil Kih. Oblikoval je celostne podobe in scenografije za razne gledališke, filmske in televizijske projekte. Uveljavil se je tudi kot opremljevalec in tehnični urednik publikacij raznih založb. Ukvarja se tudi z glasbo, v zelo uspešni pop skupini Gu Gu je igral klaviature in pel.

Vir: Wikipedija, prosta enciklopedija

igor.ribic-portret