Zlatirepec 2023

Najboljše stripovske stvaritve znova ovenčane z nagradami zlatirepec

Najboljši domači strip za odrasle je Nekropola: roman v stripu Jurija Devetaka

Stripi Graščina: Vrtec na obisku, Urmal, mamutov prijatelj, Ogljik in Silicij ter Nekropola: roman v stripu so prejemniki letošnjih nagrad zlatirepec, ki so jih podelili v Kinu Šiška v sklopu Festivala stripa Tinta.

Nagrado za najboljši domači strip za odrasle je odnesla Nekropola Jurija Devetaka (Mladinska knjiga, 2022), ustvarjena po istoimenskem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja iz leta 1967.

Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Tržaški pisatelj in tržaški stripar
Strip je v osnovi literatura v slikah, Nekropola pa zenit slovenskega stripa, ki ga je literatura navdihnila. S tem je eno od svetovno znanih slovenskih literarnih del prevzelo vizualno ekspresivnost, ki jo je težko opisati, oziroma podati samo z besedo, je zapisala žirija.

Tržaški ilustrator in stripovski ustvarjalec Devetak je opravil izjemno delo, ko je temačno avtobiografsko zgodbo preživetja pisatelja skozi serijo koncentracijskih taborišč med drugo svetovno vojno spremenil v konkreten skupek podob, ki te v svoji stilski in kompozicijski dovršenosti ne morejo pustiti ravnodušnega, tako iz estetskega kot pričevalskega vidika, še piše v utemeljitvi nagrade.

Jurij Devetak (1997) je strip študiral na mednarodni risarski akademiji Comics v Padovi ter je doslej risal ilustracije za Dnevnik in karikature za Primorski dnevnik.

Mladinski roman, preobražen v slikovito pustolovščino
Urmal, mamutov prijatelj
, ki ga podpisujeta Jože Urbanija in Miha Ha (Občina Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, 2023), je prejel zlatirepca za najboljši domači strip za otroke in mlade. Kot je zapisala žirija, je stripovska nadgradnja istoimenskega mladinskega romana Jožeta Urbanije šolski primer, kako domišljijsko zgodbo, ki razkriva ozadje nastanka najbolj znanega fosila na Slovenskem, spremeniti v slikovito pustolovščino, ki bi jo v prihodnje zlahka prenesli tudi v animacijo. Takšne stripovske oživitve je vredno pozdraviti, saj na zanimiv način opominjajo na našo bogato domačo literarno in arheološko dediščino.

Foto: Občina Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Foto: Občina Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

Netipičen primerek stripa za otroke
Zlatirepca za najboljši prevod stripa za otroke in mlade je odneslo delo Graščina: Vrtec na obisku (Graffit, 2022), ki so ga ustvarili Alexis NesmeJoann Sfar in Lewis Trondheim. Strip je v slovenščino prevedel Izar Lunaček. Čeprav iz vsebinskega vidika ne gre ravno za tipičen primerek stripa za otroke, saj je prežet z eksplicitno nasilnimi prizori in črnim humorjem na meji dobrega okusa, je po drugi strani izstopajoči primerek inovativne in inteligentne pripovedi. Prinaša namreč nekonvencionalno svežino mlademu stripovskemu občinstvu, ki je sito politične korektnosti, pedagoške ustreznosti ter ostalih moralnih lajn, ki jim jih odrasli dnevno serviramo. V osnovi gre za strip, ki bralca pristno zabava in se posledično ne ozira na kakršna koli pravila ali priporočila. Izstopa še po izredni likovni izvedbi in odličnem prevodu, še piše v utemeljitvi.

Foto: Graffit
Foto: Graffit

Aktualna tematika skozi medij stripa
Prevod stripa Ogljik in Silicij (VigeVageKnjige, 2022), avtorja Mathieua Bableta je Saši Jerele prinesel zlatirepca za najboljši prevod stripa za odrasle. Aktualna tematika umetne inteligence je mojstrsko predstavljena skozi medij stripa, tako po kompleksnosti teme, ki odpira vprašanja glede pravice do obstoja in priznavanja statusa živega bitja sintetičnim humanoidom, ki v dolgoživosti in sposobnosti preživetja prekašajo svoje stvarnike, kot epskem časovno-prostorskem razponu, s katerim nam postreže zgodba, ko sledi propadu človeštva skozi oči glavnih junakov – Ogljika in Silicija. Že vsebinsko je to epohalno delo, v tem oziru pa ne odstopa niti na likovnem področju, tako s poetično risbo Bableta kot odlično montažo prizorov, je zapisala žirija.

Foto: VigeVageKnjige
Foto: VigeVageKnjige

Nagrade zlatirepec podeljujeta Zavod Stripolis in Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa. Letošnja žirija v sestavi Matej Kocjan – KocoNik Rus in Nataša Sedminek je nagrajence izbrala iz nabora 79 izdaj, ki je bil nekoliko manj številčen kot lani, so sporočili iz Packe.

Na lanskem festivalu Tinta je zlatirepca za najboljši domači strip za odrasle odneslo delo Slovenski klasiki v stripu 2 Tomaža Lavriča, zlatirepca za najboljši domači strip za otroke in mlade delo Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu Izarja Lunačka. Zaltirepca za najboljši prevod stripa za otroke in mlade je prav tako prejel Lunaček, in sicer za prevod dela Vampirček gre v šolo Joanna Sfarja. Zlatirepca za najboljši prevod stripa za odrasle pa je odnesla Katja Šaopnjić za prevod stripa Blast 2. – Apokalipsa po svetem Jackyju Manuja Larceneta.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-stripovske-stvaritve-znova-ovencane-z-nagradami-zlatirepec/684103

1. Grossmannov Festival Fantastike In Stripa (2019)

Nagrade 1. Grossmannovega Festivala Fantastike In Stripa

Na letošnji prvi izdaji Grossmannovega festivala fantastike in stripa, ki je potekal od 18. do 20. oktobra 2019 v Ormožu, so se znotraj obzidja ormoškega gradu zvrstile številne razstave, pogovori, predavanja, filmske projekcije in delavnice, na katerih so številni obiskovalci lahko pobliže spoznali svet fantastike in stripa ter nekatere izmed vidnejših ustvarjalcev.

Na prvem dnevu, ki je bil posvečen stripu, so se na pogovorih in z razstavami svojih del predstavili striparji Zoran Smiljanić, Izar Lunaček in Ivica Stevanović, številna publika pa je lahko uživala tudi v živem branju stripa Alan Ford ekipe Radia Študent in pomerila znanje v fantastičnem kvizu.
V soboto in nedeljo so z zanimivimi predavanji s fantastično tematiko navdušili Milena Benini, Marko Fančović, Aleksandar Žiljak, Nikica Gilić, Željko Luketić in Simon Habjan, v živo je potekal podkast ekipe O.B.O.D., izpeljana je bila zelo uspešna okrogla miza o Peščenem Planetu Franka Herberta, na ogled so bile številne filmske projekcije, med njimi hrvaška ZF uspešnica Moj dedi je padel z Marsa in finski superherojski film RendelTajana Štasni je navdušila z razstavo filmskih kostumov, na grajskem dvorišču pa je potekala fantastična tržnica s stripi, knjigami, namiznimi igrami in ploščami.

Nagrajenci 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa so Zoran Smiljanić, ki je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnostiMilena Benini, ki je prejela častnega hudega mačka za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike in fantasyja in Andrej Ivanuša, ki je prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja.

 

Obrazložitve:

ZORAN SMILJANIĆ

Zoran Smiljanic Hudi macek

V veliko čast nam je podeliti našega prvega častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti enemu najbolj prepoznavnih in originalnih, vsekakor pa najbolj filmskemu od vseh slovenskih striparjev Zoranu Smiljaniću.
Če v slovenskem stripu obstajajo kultni striparji, je med njimi gotovo že desetletja Zoran Smiljanić. Naslovi 1945, 1943, Hardfuckers in Meksikajnarji so gotovo znani tudi zunaj kroga ljubiteljev stripa. Spada v tako imenovano tretjo generacijo avtorjev slovenskega stripa, ki je svoja dela objavljala v Mladini, in sicer je tam pod psevdonimom Vittorio de la Croce objavil skupno okoli 800 strani stripa. Njegovi stripi tega obdobja so politično angažirani, eksplicitni, ultranasilni in vsebinsko provokativni izdelki, ki snov črpajo iz slovenske sedanjosti in bližnje preteklosti.
Njegovo najbolj monumentalno in epsko delo so Meksikajnarji o slovenskih vojakih, ki so se šli v 60. letih 19. stoletja v Mehiko borit za cesarja Maksimiljana. Prvi del Meksikajnarjev je pred kratkim v nemškem prevodu izšel v Avstriji. Njegova najbolj sveža izdaja pa je stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja.
Zoran je filmofil, ki filmski jezik s pridom uporablja v svojih stripih. Njegova velika strast so vesterni in išče jih tam, kjer jih je najtežje najti, v Sloveniji. O filmu je napisal tri knjige, redno objavlja tudi številne recenzije, kritike in članke.

Vir: https://www.grossmann.si/sl/grossmannov-festival-fantastike-in-stripa/novice/nagrade-1-grossmannovega-festivala-fantastike-in-stripa/

Frankfurt 2023

V Frankfurtu ob literarnih stvaritvah tudi razkošni svet slovenske ilustracije

Sari & Sari prva nagrada na zagrebškem tednu oblikovanja za zasnovo razstave

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru izpostavljene stvaritve deseterice nagrajenih avtorjev in avtoric, ki jih bodo dopolnila dela širšega nabora.

P. G.

Oblikovna zasnova razstavnega prostora, ki jo sestavlja mobilna oprema, je namenjena promociji slovenske ilustracije v Frankfurtu. Oblikovanje razstave je Sari Badovinac in Sari Škarica (Sara & Sara) pred kratkim prineslo prvo nagrado na zagrebškem tednu oblikovanja. Foto: Sara & Sara/Divja misel
Oblikovna zasnova razstavnega prostora, ki jo sestavlja mobilna oprema, je namenjena promociji slovenske ilustracije v Frankfurtu. Oblikovanje razstave je Sari Badovinac in Sari Škarica (Sara & Sara) pred kratkim prineslo prvo nagrado na zagrebškem tednu oblikovanja. Foto: Sara & Sara/Divja misel

Predstavitev pripravlja Javna agencija za knjigo (JAK) RS v sodelovanju s Centrom ilustracije. Razstavo sta oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica (Sara & Sara), ki sta zanjo prejeli prvo nagrado na festivalu Zagreb Design Week. S tem sta se uvrstili še v širši izbor najboljših svetovnih interjerjev na portalu Dezeen, so sporočili iz zavoda Divja misel, ki je organizator in producent razstave ilustracij v Frankfurtu.

Nagrajena deseterica ilustratorskih imen
Ob ilustracijah Zvonka Čoha, Maje Kastelic, Tomaža Lavriča, Polone Lovšin, Andreje Peklar, Lile Prap, Alenke Sottler, Damijana Stepančiča, Petra Škerla in Ane Zavadlav bodo na ogled tudi dela 32 avtoric in avtorjev iz širšega nabora. Razstavo spremlja katalog 65 avtoric in avtorjev, ki “priča o ustvarjalni živosti in pestrosti ustvarjalnih slogov sodobne slovenske ilustracije“. Avtorica besedil v katalogu je vizualna umetnica, ilustratorka, performerka in družbena kritičarka Samira Kentrić.

Kaj naj bi sploh bila slovenska ilustracija
Kaj je slovenska ilustracija? Je ilustracija kot univerzalni jezik sploh lahko nacionalno opredeljena? Je na prostoru, ki ga danes poseljuje pretežno slovensko govoreča skupnost in šteje okoli dva milijona prebivalcev, kaj dovolj specifičnega, da bi zaznamovalo nekaj tako širokega, kot je polje ilustracije? Ali lahko zamejimo stilske vplive, pretočnost misli, čustev in izkušenj, ki ne priznavajo družbeno vzpostavljenih meja? Ali lahko določimo, kaj je tisto, kar naj bi bilo v ilustraciji slovenskega?” so vprašanja, s katerimi svoj zapis z naslovom Od slovenske ilustracije do ilustracije začne Kentrić.

Čigava dela bodo še šla v Frankfurt
Na razstavi bodo na ogled še dela naslednjih avtorjev in avtoric: Marta Bartolj, Marjanca Jemec Božič, Suzi Bricelj, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Ana Maraž, Eva Mlinar, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Gorazd Vahen, Huiqin Wang, Silvan Omerzu, Jelka Godec Schmidt, Milan Erič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček, Matija Medved, Ciril Horjak, Luka Seme, Samira Kentrić, Maša P. Žmitek, Marija Nabernik, Trina Čuček Meršol, Aleš Sedmak, Zoran Smiljanić, Ivan Mitrevski, David Krančan in Miha Hančič.

Majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža
Izbor avtorjev in avtoric ter njihovih stvaritev, ki bodo predstavljene na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, je opravil strokovni svet JAK-a. “Razstava predstavlja majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža, ki ga ustvarjamo ljudje, v univerzalnem jeziku ilustracije,” je v razstavnem katalogu še zapisala Samira Kentrić.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/v-frankfurtu-ob-literarnih-stvaritvah-tudi-razkosni-svet-slovenske-ilustracije/682994