Danes v Atriju ZRC

Drobtinice

   

Nathan Never

Pogovor in otvoritev razstave ob izidu stripov Vetrovno mesto in Skrivnost zlatega vodnjaka


06. maj 2026 ob 18:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
do 06. maj 2026 ob 21:00

V sredo, 6. maja, vas ob 18. uri vabimo v Atrij ZRC, kjer bo potekal pogovor ob izidu dveh knjig s stripovskim junakom Nathanom Neverjem: Vetrovno mesto, ki se dogaja v Trstu, in Skrivnost zlatega vodnjaka, ki se dogaja v Novi Gorici in Gorici, Evropski prestolnici kulture 2025 – kar je bil tudi povod za izid.

Pri pogovoru sodelujejo: risar Romeo Toffanetti, dr. Mirt Komel in Aleksander Buh. Pogovor bo vodila dr. Tanja Petrović

*

Nathan Never je kultni italijanski stripovski junak, ki je pri naših zahodnih sosedih znan starim in mladim, sprehod s katerim od zvezkov v roki po ulicah italijaskih mest pa vam bo – preverjeno – hitro prinesel nove prijatelje. V italijanskem jeziku njegove stripovske dogodivščine izhajajo že od leta 1991, ko je pri založbi Sergio Bonelli Editore izšel prvi zvezek. Gre za znanstvenofantastično serijo, ki se dogaja v (distopični) prihodnosti in navdih črpa iz del, kot je recimo Iztrebljevalec, ter danes velja za eno najpomembnejših v stripovskem žanru v Italiji. Avtorjev je več, pod zvezka, ki se dogajata v Sloveniji, pa sta se podpisala Giuseppe ‘Bepi’ Vigna (scenarist) in Romeo Toffanetti (ilustracije). V Sloveniji šarmantnega agenta tajne agencije Alfa v elegantnem trenčkotu šele začenjamo spoznavati. Med slovenske bralce je prišel v času Evropske prestolnice kulture v somestju Goric in prav tam se dogaja zvezek z naslovom Skrivnost zlatega vodnjaka. Zgodba se odvija tudi v Trstu, Novi Ljubljani in na Bledu, od nastopajočih pa naj posebej izpostavimo staroverce (obširneje se o njih lahko poučite v eni največjih uspešnic Založbe ZRC, Iz nevidne strani neba). Tudi v Vetrovnem mestu, ki se dogaja v Trstu prihodnosti, imenovanem Tergeste, Nathan Never rešuje svet – in tega mu, kar niti ne bo spoiler, seveda uspe rešiti. Poleg napete zgodbe bo bralec zagotovo užival tudi v imenitno zrisanih ilustracijah Trsta, kjer pa je v gozdu železobetonskih futurističnih stavb vendarle tudi v prihodnosti še najti izvesek, na katerem piše OSMICA.

*

V Atriju ZRC bo ob tej priložnosti na ogled tudi razstava, in sicer od 6. do 13. maja, potem pa se seli v avlo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer si jo bo mogoče ogledati od 17. junija do 1. julija. Razstavni prostor na obeh lokacijah je odprt od 9h do 20h (razen v nedeljo).

Katalog razstave si poglejte na https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/dogodki/nathan-never

Vabljeni!

Dogodek v organizaciji Založbe ZRC in Knjigarne Azil sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Noč knjige in Strip.art.nica Buch

Drobtinice
Specializirana trgovina s stripi z 22-letno tradicijo, založnik Mikija Mustra ter deloma Tomaža Lavriča in Zorana Smiljanića, nudi več kot 10.000 naslovov v slovenščini, hrvaščini in srbščini ter po naročilu tudi iz celega sveta.

V četrtek, 23. aprila bo Strip.art.nica odprta od 10:00 do 22:00.

Od 19.00 do 21.00

bosta v knjigarni Zoran Smiljanić in Igor Ribič podpisovala in risala v svoje stripe, kupljene na ta dan.
.

Komplet treh integralov stripov Dekalog z originalno risbo Tomaža Lavriča bo znižan za 30%, pri nakupu knjig založnika Buch nad 300 eur bomo nudili 10% popusta, nad 500 eur 20%, nad 1.000 eur pa tudi trepljanje po ramenih.

Morda je slika naslednjega: besedilo, ki pravi »HARDFUCKERS VITTORIO DELA-CROCE DE DELA CROCE #tsU BUCH«

Umberto Eco/Milo Manara – Ime rože

Drobtinice

Stripovska različica Ecovega romana Ime rože tudi v slovenskem prevodu

Pred nekaj leti je znameniti roman Umberta Eca Ime rože dobil stripovsko različico. V strip je roman prenesel Milo Manara, eden najvidnejših italijanskih mojstrov te umetniške zvrsti, letos pa ga lahko beremo tudi v slovenskem prevodu.


Foto: Mladinska knjiga

Poslovenil ga je Srečko Fišer, kot tudi roman, ki več kot 40 let po izidu še vedno navdušuje bralce po svetu.
Manj znan je podatek, da je bil tudi znameniti italijanski erudit Umberto Eco vse življenje precej povezan s stripom. Z njim je odraščal in tudi sam jih je na začetku ustvarjal, je na predstavitvi slovenskega prevoda stripa povedal Fišer. Kot je dodal, je za roman Ime rože, še preden ga je začel pisati, narisal vrsto zelo natančnih skic tako likov kot tudi prizorišč.

Tudi strip sledi melanholični kontemplativni intonaciji zgodbe

Vendar Milo Minara je za srednjeveško kriminalko, katere napeta zgodba se odvija znotraj zidov na videz spokojnega samostana, naredil svojo interpretacijo. Po Fišerjevih besedah se Manara ni hotel odreči diskurzivni kakovosti predloge, posledica tega je, da je strip precej verbalen, tako rekoč do meje žanra. Romana ni skušal predelati v akcijsko zgodbo, temveč je vztrajal v melanholično kontemplativni intonaciji celote. Strip v izvirno besedilo posega z rezom in montažo, zelo malo pa s preformuliranjem. Tako kot v izvirniku se tudi v slovenski izdaji stripa večinoma prepoznavajo odlomki iz romana.

Milo Manara, ki spada med najprepoznavnejše predstavnike italijanskega ustvarjanja sploh, je sicer bolj poznan kot mojster erotičnega stripa, v svoji karieri pa je sodeloval z velikani, kot soFederico Fellini, Enzo Biagi in Pedro Amodovar. Po besedah striparja Izarja Lunačka je pri svojih več kot 80 letih z Imenom rože ustvaril zelo kakovosten strip, kar sicer ni značilno za stripovske avtorje v tej starosti.

Prav z Imenom rože (Il nome della rosa), ki je izšlo leta 1980, je Eco doživel svetovno slavo. Z napeto zgodbo o umoru v benediktinskem samostanu v 14. stoletju je ustvaril prepričljiv dokument o relativnosti resnice in različnih perspektivah spoznavnega procesa. Roman, ki je preveden v 43 jezikov, je izšel v večmilijonskih nakladah, po njem pa je bil leta 1986 posnet film v režiji Jean-Jacquesa Annauda, v njem pa sta zaigrala Sean Connery in Christian Slater.

Več na: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/stripovska-razlicica-ecovega-romana-ime-roze-tudi-v-slovenskem-prevodu/779080