V Izraelu so odkrili doslej neznana pisma Stefana Zweiga

Več kot 70 let po smrti avstrijskega pisatelja judovskega rodu Stefana Zweiga so našli njegova doslej neznana pisma, ki so del dvanajstletne korespondence z mladim judovskim avtorjem Hansom Rosenkranzem.

Novico so sporočili iz Izraelske nacionalne knjižnice v Jeruzalemu, temu hramu modrosti pa jih je podarila 92-letna Hanna Jacobsohn, Rosenkranzeva pastorka. Nacionalna knjižnica jih bo javnosti uradno predstavila na prireditvi 23. novembra, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Prek potovanj do dopisovanja
Zweig je Rosenkranzu, sicer rojenem v Könisbergu, med letoma 1921 in 1933 napisal skupaj 26 pisem in šest razglednic. Pisma po besedah predsednika vodstva nacionalne knjižnice Davida Blumenberga ponujajo nov pogled na “viharno in fascinantno življenje enega najpomembnejših in najbolj znanih pisateljev na svetu“.

Stefan Zweig (1881-1942) se je kot sin industrialca rodil na Dunaju. Študiral je filozofijo, germanistiko in romanistiko. Od leta 1919 je živel v Salzburgu. Takrat je še živel meščansko življenje in veliko potoval, tako je med drugim leta 1910 odpotoval v Indijo, dve leti pozneje pa v Ameriko. Potovanja so mu omogočila navezavo stikov tudi z drugimi pisatelji in umetniki, s katerimi si je pozneje dolga leta dopisoval.

Izločitev iz avstrijske akademske sfere
Pisatelj spada med mnoge akademike in študente judovskega rodu, ki jih je nacistični režim ob anektiranju Avstrije Nemčiji marca 1938 izključil iz univerze na Dunaju. Leta 1941 pa so Zweigu odvzeli tudi naziv doktorja znanosti, saj ga po njihovem kot Jud ni bil vreden. Že leta 1938 je pred nacisti emigriral v Veliko Britanijo, nato v ZDA in končno v Brazilijo, kjer je, obupan zaradi nacističnega nasilja, naredil samomor.

Zweig je bil svetovljansko usmerjen kronist in natančen psiholog, po izpovednem izrazu pa eklektik. Znan je predvsem po biografijah, pisal je tudi drame in eseje. Bil je tudi navdušen zbiralec rokopisov. Med njegova glavna dela spadajo Trije mojstri, Joseph Fouche, Marie Antoinette, Maria Stuart, Nestrpnost srca in Včerajšnji svet.

Strokovnjaki za književnost menijo, da so v delih Stefana Zweiga štiri prevladujoče značilnosti, in sicer tragedija, drama, melanholija in resignacija. Večina njegovih del se konča s tragično resignacijo – glavnega akterja pri doseganju sreče, ki je videti dosegljiva, ovirajo neposredne zunanje in tudi notranje prepreke.