Diareja
Tomaž Gorkič – Idila
Idila – pogumen pionir slovenske groze
Prva prava slovenska grozljivka navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo!
Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča je težko pričakovan in nadvse vznemirljiv projekt. Lahko bi rekli, da je kot dosledno žanrski film eden redkih biserov, ki glasno naznanja premike v domači produkciji in za vedno spreminja slovensko filmsko krajino. Ponaša se z domiselnim in pomenljivim naslovom, saj slikovita narava odročnih kotičkov v svojih nedrjih skriva vse prej kot idilične skrivnosti. Po nedavni projekciji v Cannesu se IDILI v kratkem obeta predpremiera na 11. Grossmannovem festivalu, ki ji bo sledila septembrska premiera na Festivalu slovenskega filma. Datum, ki si ga velja zapomniti, pa je 1. OKTOBER, ko bomo v prepričljivem scenariju, čudoviti fotografiji, srhljivi glasbeni podlagi in nihilistični mrakobnosti lahko uživali še v kinematografih širom Slovenije.Prva prava slovenska grozljivka bo vsem ljubiteljem žanra kmalu nalila čistega žganja, ki bo krepko zapeklo po grlo in poskrbelo, da se bodo prizori groze vžgali globoko v spomin. V osrčju zgodbe se namreč nahaja prav srh vzbujajoča žganjekuha, ki jo domačini pod mogočnimi planinskimi vršaci izvajajo po starodavnem skrivnem postopku.
Za stvaritvijo Idile stoji režiser Tomaž Gorkič, ki se podpisuje tudi pod scenarij in montažo. Nastal je v produkciji Blade Production v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Strup produkcijo, 666 Productions in NuFrame. V glavnih vlogah najdemo mešanico novih in prekaljenih igralskih obrazov, ki jo tvorijo Nina Ivanišin, Lotos Vincenc Šparovec, Nika Rozman, Jure Drevenšek in Sebastian Cavazza.
Amaterski fotomodel Zina se po prekrokani noči v družbi ambiciozne Mie, apatične Dragice in snobovskega fotografa Blitcza odpravi na modno fotografiranje v naravo. Na poti do lokacije srečajo nekaj čudaških domačinov, za katere se ne zmenijo. Na idiličnem travniku, ki služi kot prizorišče fotografiranja, jih grobo napadeta domnevna lastnika travnika Francl in Vintlr. Tako se povsem običajno snemanje v naravi spremeni v neusmiljen boj za preživetje …
Idila preigrava tisti žanrski vzorec, pri katerem gre za grozljivo konfrontacijo ruralnega in urbanega. Pod osnovno strukturo zgodbe so subtilno umeščene nekatere pereče teme, s katerimi se srečujeta sodobna slovenska in tudi širša družba. Je temen odsev sveta, v katerem živimo.
Vir – slike in napovednik: http://govori.se/dogodki/idila-pogumen-pionir-slovenske-groze/
James Bond
Bond v novem stripu bliže originalnemu liku brezobzirnega podleža
Filmi so se odmaknili od podobe krutega in poškodovanega vohuna
8. julij 2015 ob 21:15,
zadnji poseg: 8. julij 2015 ob 22:18
New York – MMC RTV SLO
zadnji poseg: 8. julij 2015 ob 22:18
New York – MMC RTV SLO
Karakter Jamesa Bonda v novi seriji stripa se vrača k originalnemu liku psihično poškodovanega brutalneža, kot ga je zasnoval Ian Fleming.
Po več kot dveh desetletjih bo letos končno izšla napovedana serija stripov o Jamesu Bondu. Prvi iz serije šestih stripov o agentu 007 z besedili Warrena Ellisa in slikami Jasona Mastersa bo izšel istočasno z novim Bondovim filmom, Spectre. Ellis je že dolgo ljubitelj Flemingovih romanov in je pred več kot desetletjem večkrat izjavil, da bi bil britanski vohun edini izmed obstoječih karakterjev, ki ga toliko zanimajo, da bi se z njim ukvarjal v strip. Flemingova pranečakinja Diggory Laycock pa je nad izbiro pisca z edinstvenim, temačnim in odločnim slogom navdušena.
Brezobzirna zloba na meji psihičnega zdravja
Morda se niti ne moti. Warren Ellis je obljubil originalnega, brutalnega in poškodovanega Bonda, kot smo ga spoznali v romanih Iana Fleminga. Fleming je Bonda prikazal kot prestrašenega človeka z jasno psihološko poškodbo, ki mu zaradi vprašljivega psihičnega zdravja pogosto grozi odvzem zaupane naloge, popolnoma jasno pa tudi izpiše, da je njegovo delo tajnega agenta takšno, da te psihično uniči. V nasprotju s tem so se filmi želeli odmakniti od podobe Bonda kot Flemingovega podleža, še posebej v parodičnih filmih z Rogerjem Moorom kot agentom, pravi Ellis, ki se želi vrniti k Bondovi romaneskni podobi.
“Bond ni superčlovek. Prevlada zato, ker je preprosto bolj zloben in bolj kot drugi odločen izpeljati dokončno morilsko opustošenje. Na neki način – in menim, da se je tega zavedal tudi Fleming – je to, kar je Allen Ginsberg imenoval ‘gola moška energija’, povzročajoč in prevzemajoč silno škodo v strogem zasledovanju tega, kar si želi,” je zapisal Ellis. “Je brezobziren angleški inštrument mednarodnega napada – zloben in zahrbten podlež obledelega imperija, ki še vedno hoče, da svet dela, kot mu je rečeno.”
Prvič se je Flemingov Bond pojavil v časopisnih stripih v poznih 50., zadnji stripi o Jamesu Bondu pa so bili objavljeni leta 1995 in leto pozneje z nedokončano adaptacijo poglavja Zlato oko.
N. Ar.
Serijo šestih stripov bosta ustvarila Warren Ellis in Jason Masters. Podobo nakazuje prva Mastersova slika. Prvi del bo opisal dogodivščine Jamesa Bonda, ki se po maščevalni misiji v Helsinkih vrne v London, da bi prevzel delo padlega agenta. Tu pa nanj že prežijo zle sile, ki ga poženejo tudi na zloveščo pot v Berlin. Serijo bo izdal Dynamite v sodelovanju z založniško družbo Iana Fleminga. Foto: Jason Masters/Dynamite Comics
Ellis bo Bonda začrtal bližje Flemingovi zasnovi lika. Foto: Gage Skidmore/Wikipedia
Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/bond-v-novem-stripu-blize-originalnemu-liku-brezobzirnega-podleza/369298
Mladina – Izjava tedna
»Po zunanjem videzu nismo ravno ’pasali’ skupaj, ampak po tem, za kar smo se zavzemali, pa na neki način ja.«