Slovenski strip na Dunaju

 

Svetovljanka sreča Meksikajnarja: slovenski strip na Dunaju

.
V naslednjem letu še razstava v Avstriji in Nemčiji
27. oktober 2016 ob 21:25
Dunaj – MMC RTV SLO

V dunajski literarni hiši bodo na razstavi predstavili strip o Almi M. Karlin in Meksikajnarje ter z avtorji spregovorili o slovenski stripovski sceni. Oba stripa se v veliki meri navezujeta na avstrijski zgodovinski in kulturni prostor.

V petek, 28. oktobra, ob 19. uri bo v Literaturhaus Wien minister za kulturo Anton Peršak odprl razstavo dveh slovenskih stripov. Stripa Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province striporisca Jakoba Klemenčiča in Meksikajnarji (Nadaljevanja 1-5) Zorana Smiljanića, scenarij za oba je napisal Marijan Pušavec, bosta pod skupnim naslovom Alma in Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja na ogled do 16. novembra.

Stripovska saga Meksikajnarji, je v petih zvezkih pri založbi Umco izhajala med letoma 2006 in 2016 ter velja za najobsežnejši slovenski strip. Pripoveduje o nesrečnem podvigu cesarja Maksimiljana I., habsburškega cesarja Mehike in brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je želel osvojiti Mehiko in jo priključiti habsburški monarhiji. Dogajanje je predstavljeno z vidika slovenskega vojaka Antona, ki se v Mehiki bojuje kot prostovoljec v habsburški cesarski vojski.

Klemenčič je v ospredje postavil zgodbo o neverjetni osebnosti, svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin, prvi ženski na svetu, ki je sama prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v avstro-ogrski monarhiji in umrla leta 1950 v nekdanji Jugoslaviji. Strip Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province je izšel leta 2015 pri založbi Stripburger.

Vsi trije avtorji bodo na odprtju razstave predstavili obe deli, z direktorjem Muzeja karikatur v Kremsu Gottfriedom Gusenbauerjem bodo spregovorili tudi o živahni in ustvarjalni stripovski sceni pri nas, Klemenčič pa bo v živo risal razglednice za obiskovalce. Razstavo je zasnovala Metka Dariš, organizirala jo je Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom SKICA. JAK skupaj s SKICO v letu 2017 načrtuje še eno postavitev razstave v Avstriji, razstava pa bo na ogled tudi na knjižnem sejmu v Leipzigu, ki bo potekal med 23. in 26. marcem 2017.

N. Ar.

 

false

Razstavo v dunajski literarni hiši je organizirala Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom SKICA. JAK skupaj s SKICO v letu 2017 načrtuje še eno postavitev v Avstriji in na knjižnem sejmu v Leipzigu marca 2017. Foto: JAK
.

false

Na razstavi Alma in Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja bosta predstavljena dva slovenska stripa: Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province striporisca Jakoba Klemenčiča in Meksikajnarji (Nadaljevanja 1-5) Zorana Smiljanića, scenarij za oba je napisal Marijan Pušavec. Foto: JAK

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/svetovljanka-sreca-meksikajnarja-slovenski-strip-na-dunaju/406268

Tin Tin za 1,55 milijona evrov

 

Risbo iz stripa o Tintinu prodali za 1,55 milijona evrov

.
Nedelja, 20. November 2016

.

Originalno risbo iz stripa Tintin in njegove dogodivščine z naslovom Pristanek na Luni so v soboto na dražbi v Parizu prodali za 1,55 milijona evrov, kar je največ za posamezno risbo, so sporočili iz dražbene hiše Artcurial.

“To je preprosto fantastično. Izjemna cena za izjemno delo,” je ob tem dejal strokovnjak za stripe v tej dražbeni hiši Eric Leroy. Po njegovih besedah Pristanek na Luni predstavlja ključni trenutek v zgodovini stripovske umetnosti. “Za številne ljubitelje in zbiralce stripov je postal legendaren,” je poudaril.

Vrednost risbe, ki nosi enak naslov kot knjiga iz leta 1954, je bila sicer ocenjena na od 700.000 do 900.000 evrov. Risba belgijskega striparja, znanega pod imenom Herge, prikazuje dečka Tintina, njegovega psa Švrka in kapitana Haddocka v astronavtskih opravah, ko se sprehajajo po površju Lune.

V dražbeni hiši Christie‘s pa so v soboto za 602.500 evrov prodali neko drugo originalno risbo iz stripa Pristanek na Luni, ki prikazuje zgolj reševalna vozila na Zemlji.

Hergejeve risbe so rekorde dosegale že v preteklosti. Notranjo naslovnico, ki je med letoma 1937 in 1958 krasila stripe o Tintinovih dogodivščinah, so leta 2014 na dražbi v Parizu prodali za 2,65 milijona evrov.

Vir: http://www.vecer.com/risbo-iz-stripa-o-tintinu-prodali-za-1-55-milijona-evrov-6277480

Tin Tin

 

Originalno risbo iz stripa Tintin prodali za kar 1,55 milijona evrov

.
Originalno risbo iz stripa Tintin prodali za kar 1,55 milijona evrov
.
Originalno risbo iz stripa Tintin in njegove dogodivščine z naslovom Pristanek na Luni so v soboto na dražbi v Parizu prodali za 1,55 milijona evrov.

Iztržena vsota je doslej najvišja za posamezno risbo, so sporočili iz dražbene hiše Artcurial.

“To je preprosto fantastično. Izjemna cena za izjemno delo,” je ob tem dejal strokovnjak za stripe v tej dražbeni hiši Eric Leroy. Po njegovih besedah Pristanek na Luni predstavlja ključen trenutek v zgodovini stripovske umetnosti. “Za številne ljubitelje in zbiralce stripov je postal legendaren,” je poudaril.

Vrednost risbe, ki nosi enak naslov kot knjiga iz leta 1954, je bila sicer ocenjena na od 700.000 do 900.000 evrov.

Risba belgijskega striparja, znanega pod imenom Herge, prikazuje dečka Tintina, njegovega psa Švrka in kapitana Haddocka v astronavtskih opravah, ko se sprehajajo po površju Lune.

V dražbeni hiši Christie’s pa so v soboto za 602.500 evrov prodali neko drugo originalno risbo iz stripa Pristanek na Luni, ki prikazuje zgolj reševalna vozila na Zemlji.

Hergejeve risbe so sicer rekorde dosegale že v preteklosti. Tako so notranjo naslovnico, ki je med letoma 1937 in 1958 krasila stripe o Tintinovih dogodivščinah, leta 2014 na dražbi v Parizu prodali za 2,65 milijona evrov.

Vir: http://reporter.si/clanek/magazin/originalno-risbo-iz-stripa-tintin-prodali-za-kar-155-milijona-evrov-483817

Tin Tin za milijon dolarjev

 

Tintin z Lune v vaše roke – za milijon dolarjev

.
Risba iz stripa ocenjena na milijon dolarjev
9. november 2016 ob 21:35
Pariz – MMC RTV SLO/STA

Celostranska risba iz originalnega stripa z dogodivščinami Tintina Pristanek na luni, naslovljena Hodimo po luni, je ocenjena na milijon dolarjev in roma prihodnji mesec na dražbo.

Risba prikazuje glavnega junaka stripa Tintina, njegovega pomočnika psička Švrka in nerodnega kapitana Haddocka skupaj z rdeče-belo raketo na površju Lune. Stripovska knjiga Pristanek na luni, ki je izšla leta 1954, prinaša stripe iz objav v belgijskem tedniku Tintin med oktobrom 1952 in decembrom 1953.

Prav ta stripovska knjiga velja za eno najboljših del belgijskega umetnika Georgesa Remija, znanega pod psevdonimom Hergé. Strip se skupaj z deloma Tintin v Tibetu in Primadonini dragulji uvršča v avtorjevo povojno obdobje.

Stripi, dragi kot žafran
Hergéjevi stripi veljajo za najdražje na svetu, pred dvema letoma so original dvostranske risbe, ki uvaja vse stripe s Tintinovimi dogodivščinami, prodali za kar 3,7 milijona dolarjev. Strip s Tintinom, ki je bil pod naslovom Otokarjevo žezlo objavljen leta 1939 v reviji Le Petit Vingtieme, pa so prodali lani za 1,6 milijona evrov na dražbi v Parizu.

Večni mladenič Tintin je danes star pravzaprav 86 let, saj se je s svojim psičkom Švrkom, s katerim sta nerazdružljiva, prvič pojavil 10. januarja 1929 v mladinski tedenski prilogi Le Petit Vingtieme, leto pozneje pa so že objavili prvo knjigo stripov z naslovom Tintin v deželi Sovjetov.
Leta 1934 je sledila knjiga Tintin v Ameriki. Od leta 1946 so se Tintinove dogodivščine pojavljale v tedniku Tintin. Zadnja Tintinova dogodivščina Tintin in razbojniki je bila objavljena leta 1976.

Z risb še “hop” na veliko platno
Njegova pota so bila upodobljena tudi na velikem platnu: prvič leta 1961 v filmu Tintin in skrivnost zlatega runa režiserja Jean-Jacquesa Vierneja, v katerem je Tintina zaigral Jean-Pierre Talbot, ki je vlogo ponovil štiri leta pozneje. Oba filma sta na veliko razočaranje Hergéja doživela precejšen neuspeh, tako da leta 1967 tretjega filma niso posneli.

Tintinove dogodivščine pa so leta 2011 doživele tudi hollywoodsko upodobitev, za katero je s filmom Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti poskrbel veteran Steven Spielberg, ki je avtorske pravice odkupil že leta 1983. Gre za prvi del trilogije o Tintinu. Vsaki dve leti Tintinu v čast poteka tudi poseben festival, na katerem se zberejo številni oboževalci. Prvič je potekal v Bruslju leta 2005, dve leti pozneje pa ga je gostila Lozana.

P. G.

Tintin
Hergé je zgodbe o nadobudnem novinarju reporterju, ki sprva živi v prvem nadstropju na ulici Labrador v Bruslju številka 26, pozneje pa se preseli v gradu Moulinsart, najprej objavljal v prilogi za mlade v belgijskem dnevniku Le Vingtieme Siecle, pozneje pa so postale izjemno priljubljeno čtivo za mlade po vsem svetu. Foto: AP

.
Hergé
Belgijski umetnik Georges Remi, znan pod psevdonimom Hergé, se je rodil 22. maja 1907 in umrl 3. marca 1983. Foto: AP

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/tintin-z-lune-v-vase-roke-za-milijon-dolarjev/407200