Tako si lahko v soboto, na osrednjem dnevu v programu festivala, na katerem se v promociji devete umetnosti povežejo tako akterji s področja ožje avtorskega kot žanrskega stripa, lahko znova izbiral med lično zvrhanimi stojnicami s stripi, od dodobra uležanih primerkov s klenimi tujerodnimi junaki, ki so se v času ranjke SFRJ brez težav naučili tedanje srbo-hrvaščine, do sodobne avtorske produkcije Stripburgerja, hrvaških Komikaz (ki so z mednarodnim projektom stripovskih avtoric Femicomix pridružili Mestu žensk), založbe Modrijan, ZRC SAZU in še koga, ki se posveča produkciji, za katero se v Sloveniji nekako pregovorno nihče ne tepe.
Predstavili so se še striparna Buch, društvo Stripoholik, skupina mladih avtorjev Papirnate sanje in še kdo, v tem smislu preseganja jarkov med stripovskimi fevdi pa je izzvenel tudi osrednji festivalski program dogodkov – razstav in pogovorov z gosti.
Nina Bunjevac in Očetnjava
»Slike so buržoazne, predrage za ljudi. S sliko ne moreš povedati toliko kot s stripom,« je odločitev za deveto umetnost kategorično argumentirala geografsko najbolj oddaljena in najtežje pričakovana častna gostja Stripolisfesta Nina Bunjevac, kanadsko-srbska avtorica albuma Očetnjava, katerega prevod so pri nas izdali pri Modrijanu, vzporedno pa pripravili še njeno malo turnejo, ki je pred Stripolisfestom obšla Škofjo Loko in Koper.
Tako sta se s sogovornikom, stripovskim kolegom Iztokom Sitarjem, že pred velikim finalom pred Stripolisfestovim mikrofonom dodobra »otipala«, kar se je poznalo. O Očetnjavi, ki nedvomno zadosti pričakovanjem ljubitelja avtorskega stripa, je bilo v Delu že precej govora.
Kratka obnova: gre za stripovsko razčiščevanje z lastnim očetom, ki je izredno. Oče je po izbruhu Đilasove afere kot njegov pristaš emigriral v Kanado, kjer je pristal v srbski nacionalistični teroristični skupini Očetnjava, umrl pa med izdelavo bombe, namenjene napadu na ambasado SFRJ.
Tedaj je bila Nina Bunjevac otrok in se očeta ne spominja. Bila je že v SFRJ, kamor je mati z njo in drugo hčerko pobegnila iz Kanade (z izgovorom, da gre le na obisk), sina pa ji oče ni dovolil vzeti in ga je morala pustiti onkraj Atlantika. Tudi Nina Bunjevac ima sina, najstnika. Kot je povedala, ga – da ne bi podedoval ničesar iz te družinske srhljivke in širše zgodbe o jugoslovanskih morijah – nikoli ni naučila srbščine. Odrašča kot Kanadčan. »Želim, da nekoč Srbijo spozna le kot turist, le njene lepe plati,« je izjavila.
Dražba stripovskih originalov v Pritličju. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Vir: http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/festival-ki-se-je-odvil-v-stipovskih-slicicah.html