Kontroverzni stripovski serial Tomaža Lavriča odslej v Mladini

Tolpa mladega Ješue, stripovska zgodba, ki se razlikuje od legend, ki jih častimo in od svetopisemskih resnic, ki jih jemljemo za edine zveličavne

V aktualni izdaji našega nizkonakladnega lista vas poleg preverjenih dobrot čaka še poslastica na stripovskih straneh: začetek seriala Tolpa mladega Ješue Tomaža Lavriča, zaradi katerega je završalo po hodnikih devete umetnosti še preden je bila objavljena ena sama tabla omenjenega stripa. Razvedelo se je namreč, da si velike tuje založbe, s katerimi je Lavrič doslej sodeloval, zaenkrat še ne upajo lotiti tega politično nekorektnega projekta, ki se odpre na Bližnjem vzhodu leta 64 po Kristusu, ko začne zgodovinar Zaharija, goreči pripadnik preganjane nove verske sekte kristjanov, iskati resnico o svojem duhovnem vodji. Resnico, ki zna biti neprijetna in marsikomu ne bo všeč, ga že na začetku opozori njegov sogovornik, edini preživeli od dvanajstih apostolov, ki v izgnanstu živi pod lažnim imenom.

V bistvu se je vse začelo s spreminjanjem vode v vino. Z dokaj preprostim trikom, ki pa ob pravem času na pravem mestu deluje kot čudež. In ta čudež seveda ni bil edini. Zahariji bo živahni starec v opoju žlahtne kapljice in ob žvenketu denarja razkril še marsikaj nezaslišanega iz življenja mladega Ješue in njegove tolpe. In večina starčevih zgodb se močno razlikuje od tistih, ki jih poznamo. Razlikuje se tudi od legend, ki jih častimo. In hej, razlikuje se tudi od svetopisemskih resnic, ki jih jemljemo za edine zveličavne.

Serial Tolpa mladege Ješue je zasnovan kot stripovska trilogija, ki jo sestavljajo albumi z naslovi Čarodej, Zdravilec in Odrešenik. V Čarodeju, prvem delu, ki štarta na stripovskih straneh jutrišnje Mladine, skozi oči pripovedovalca spoznamo mladega Ješuo, sina Jožefa in Marije, ki zapusti svoj dom in s skupino prijateljev, ki jih sreča med svojim vandranjem po Galileji, ustanovi poniglavo tolpo, odločeno, da se bo skozi življenje prebijala na lahek in uživaški način, strogo brez vsakršnega nasilja tu pa tam malo kradla, sleparila, varala in naposled s svojim znanjem, spretnostjo ter domiselnostjo izpilila uspešno kariero potujoče atrakcije uličnih čarodejev in čudodelcev.

Lavričeva Tolpa malega Ješue je tako po likovni kot vsebinski plati edinstven stripovski serial, ki med vsemi možnimi interpretacijami in pogledi na Kristusovo življenje enkrat za spremembo zavzame povsem ateističnega. Predvsem pa ponuja dinamično meditacijo o kombinaciji specifičnih zgodovinskih faktov ter spleta srečnih (ali nesrečnih) okoliščin, ki neprilagojenega, dokaj povprečnega in ne posebej poduhovljenega, kaj šele moralnega posameznika, mladega oportunista, porinejo na piedestal utemeljitelja ene izmed največjih svetovnih religij. Z občutkom, duhovito, razgibano in doživeto, kot zna samo Tomaž Lavrič.

Vir: http://www.mladina.si/159998/kontroverzni-stripovski-serial-tomaza-lavrica-v-jutrisnji-mladini/

Nagrada Prešernovega sklada tudi za Mladininega striparja in karikaturista Tomaža Lavriča

Neizbrisen umetniški pečat stvaritelja Diareje so končno opazili tudi člani Prešernovega sklada. Veliki Prešernovi nagradi pa bosta letos prejela prevajalec Aleš Berger in slikarka Metka Krašovec.

Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta prevajalec Aleš Berger ter slikarka in grafičarka Metka Krašovec. Nagrade Prešernovega sklada pa skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič ter arhitekti iz Arhitekture Krušec.

Berger bo Prešernovo nagrado prejel za življenjski prevajalski opus. Kot piše v utemeljitvi, je njegov opus impozantno avtorsko delo: “Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik”.

Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec pa bo nagrado prejela za izjemen in prepoznaven slikarski opus, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom “nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti”. “Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilico,” piše v utemeljitvi.

Člani Prešernovega sklada bodo letos podelili vseh šest malih Prešernovih nagrad. Prejmejo jih skladateljica Nina Šenk za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih, klarinetist, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač za izjemen doprinos v preseganju meja med zvrstmi glasbe za koncertni cikel z Big bandom RTV Slovenija in Koncertni atelje in pisateljica Mojca Kumerdej za roman Kronosova žetev.

Nagrajeni bodo tudi skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let, še posebej za uglasbitev Shakespearovih sonetov, stripar Tomaž Lavrič za stripovske objave minulih dveh let in izid trilogije Lomm in Tolpa mladega Ješue ter arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič iz Arhitekture Krušec.

Arhitekturni biro bo nagrado sklada prejel za arhitekturna dela minulih dveh let, za upravno stavbo in VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije (2016), hišo na Golem (2015) in prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma (2014).

Nagrade bodo podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Po slovenskem pesniku Francetu Prešernu so poimenovana tudi največja slovenska priznanja v umetnosti.

O Tomažu Lavriču smo v Mladini pred časom zapisali, da je bil za nagrado Prešernovega sklada, ki si jo brez najmanjšega dvoma zasluži, sicer že nominiran, a je ni dobil. Je pa Prešernovo nagrado leta 2010 kot prvi stripar pri nas dobil Kostja Gatnik, predlani pa tudi Miki Muster, tako da stripovska umetnost očitno počasi vendarle dobiva veljavo tudi v očeh »umetniške elite«.«

Vir: http://www.mladina.si/178262/nagrada-presernovega-sklada-tudi-za-mladininega-striparja-in-karikaturista-tomaza-lavrica/?utm_content=buffer9e559&utm_medium=social&utm_source=facebook.com&utm_campaign=buffer