Asterix

Neustrašnim Galcem se pridružuje najstniška junakinja Adrenaline
.

Izšla je 38. dogodivščina legendarnega Asterixa

Asterixa in Obelixa na najnovejši pustolovščini spremlja junakinja, ki je po navedbah avtorjev drugačna od ženskih likov, ki smo jih v stripovskih zgodbah o galskih bojevnikih srečevali doslej.
.

Adrenaline bo z dolgimi rdečimi lasmi, zlatimi slušalkami in najstniško godrnjavostjo popestrila življenje Asterixa in njegovega obilnega prijatelja Obelixa. Foto: Reuters

“Nismo želeli razviti lika, ki bi imel poudarjeno svojo zapeljivo plat, kot smo to navadno počeli z ženskimi liki v preteklih stripih. Največkrat smo ustvarjali mlade, privlačne ženske, ki so zapeljale Obelixa, nato pa se je njihovo poslanstvo končalo,” je pred izidom stripa z naslovom Poglavarjeva hči povedal ilustrator Didier Conrad, ki je zadnje tri zgodbe o galskih bojevnikih ustvaril skupaj s piscem Jean-Yvesom Ferrijem.

Avtorja sta v želji po posodobitvi stripovske serije, ki bralce zabava vse od leta 1959, dogajanje v najnovejši dogodivščini Asterixa in Obelixa spletla okoli lika z imenom Adrenaline, najstniške hčere slavnega galskega kralja Vercingetorixa.


38. izdaja Asterixovih stripovskih pustolovščin je izšla v petih milijonih izvodov. Foto: Reuters

Adrenaline bo z dolgimi rdečimi lasmi, zlatimi slušalkami in najstniško godrnjavostjo popestrila življenje Asterixa in njegovega obilnega prijatelja Obelixa. Najnovejša pustolovščina je nekoliko drugačna. Neustrašni par mora namreč skrbeti za varnost poglavarjeve hčere, ki so ji za petami Rimljani, hkrati pa krotiti njeno mladostniško uporništvo. Eden večjih izzivov v zgodbi je generacijska razlika med junaki, ki poskrbi za številne zabavne zaplete.

“Glede besedišča je bilo precej zabavno, saj sem moral ustvariti nekakšen najstniški jezik tistega časa. O tem ne obstajajo nikakršni dokumenti. Odločili smo se uporabiti značilne najstniške izraze,” je o nastajanju stripa povedal Ferri.

Najnovejša izdaja Asterixa, ki sta ga pred 60 leti ustvarila René Goscinny in Albert Uderzo, je izšla v petih milijonih izvodov. Od izida prve izdaje je bilo sicer po vsem svetu prodanih več kot 370 milijonov izvodov o stripovskih dogodivščinah Asterixa in Obelixa. Zgodbe so bile prevedene v več kot 100 jezikov, stripi pa so navdihnili tudi več filmov in risanih serij ter postali priljubljeni po vsem svetu.

M. Z.

Vir: https://www.rtvslo.si/svet-zabave/zanimivosti/neustrasnim-galcem-se-pridruzuje-najstniska-junakinja-adrenaline/503015

Ciril Gale

Ciril Gale – Muster bi bil v Ameriki enako pomemben kot Disney

Njegova nova knjiga Strip: zapiski o deveti umetnosti obravnava ključne dogodke v zgodovini slovenskega stripa.
.

Ciril Gale - Muster bi bil v Ameriki enako pomemben kot Disney
Ciril Gale bi z novo knjigo »rad ozavestil ljudi, da strip lahko prinaša tudi globlja umetniška sporočila«. Foto: Zdenko Matoz

Ciril Gale, novinar, magister politologije, avtor animiranih filmov, stripovski scenarist, avtor prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu in predsed­nik kulturnega društva Klub devete umetnosti, je pred kratkim izdal knjigo Strip: zapiski­ o deveti umetnosti, posvečeno teoriji stripa.

Skromen nabor strokovne literature o stripu v slovenščini se je ­povečal še za eno delo. Njegov avtor Ciril Gale, nekdanji novinar Dela, je dejal, da v njem ponuja splošne informacije o slovenskem stripu. »Rad bi ozavestil ljudi, da strip ni le pogrošno čtivo, temveč lahko prinaša tudi globlja umet­niška sporočila. Treba je priznati, da se je skozi desetletja odnos do stripa spremenil, saj je v precejšnji meri postal priznana umetnost, tako po vsebinski kot likovni ­plati.«

Poleg tega, da je bil aktiven pri pisanju scenarijev za stripe, ga je pritegnila teoretična plat stripa, ne nazadnje je leta 1975 diplomiral na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo z nalogo Zabavna periodika – strip. V sedemdesetih letih je bil strip izred­no priljubljen. »Srečevali smo se ljubitelji tovrstne literature, tisti nekoliko starejši, ne osnovnošolci, ki so bili in so verjetno še danes najbolj množični bralci stripov. Takrat so v javnosti odprli vprašanje, ali je strip umetnost. Tako smo že v sedemdesetih ustanovili društvo Klub devete umetnosti, ki še vedno deluje. Avtor pojma deveta umetnost je hrvaški teoretik in poznavalec filma in stripa Ranko Munitić. Leta 1974 je uredil posebno številko literarne revije Kultura v Beogradu z naslovom Strip – deveta umetnost?. »V tem obdobju so le redki pisali pozitivno o stripu,« je povedal Gale.

»Pri nas ločujemo slikanice in strip, čeprav je to identičen umetniški pristop.«

Razlog, da imamo tako malo teoretičnih del o stripu, je poudaril Gale, je v tem, da je strip še vedno precej obroben medij. Naklade so nizke, je pa res, da so zdaj na voljo v vsaki knjižnici in knjigarni, kar priča o napredku in njegovi širši sprejemljivosti. »Prvo stripovsko revijo Zvitorepec v slovenščini smo dobili šele leta 1965, ko sem bil star dvajset let. Tako so ljubitelji stripa prej prebirali stripe v srbščini in hrvaščini, kar je bilo takrat normalno, saj smo te jezike v Sloveniji dobro obvladali. Ker sem dobival stripe tudi iz Italije, sam bil zelo motiviran in sem se nekoliko priučil tudi italijanščine. (Smeh.

Zahodna dekadenca

Za osrednjo figuro slovenskega stripa velja Miki Muster. »On je bil res pravi mojster, ki je vsebinsko in risarsko močno izstopal. Če bi živel v Združenih državah Amerike, bi bil enako pomemben kot Disney. Nekaj časa je bil edini, vendar je treba opozoriti, da se naše pojmovanje stripa razlikuje od ­siceršnjega. Pri nas ločujemo slikanice in strip, čeprav je to identičen umet­niški pristop. V bistvu so ­bili številni prvi stripi tako zasnovani, da so pod sličicami imeli zgodbo. Po Verbinčevi definiciji stripa je to ‘zgodba v slikah, v katerih ali pod katerimi je besedilo’,« je pojasnil Gale.

Socializem je bil v zgodnjih povojnih letih alergičen na vse, kar naj bi predstavljalo zahodno dekadenco. Strip je bil visoko na tem seznamu, poleg glasbe in filmov, seveda. Gale je prepričan, da je oblast potrebovala grešnega kozla, zato so takrat napadli strip in Mustra osebno ter mu celo prepovedali objavljati stripe.

Knjiga Strip: zapiski o deveti umetnosti v 27 poglavjih obravnava ključne dogodke v zgodovini slovenskega stripa. Posebne pozornosti sta deležna Miki Muster in Zoran Smiljanić, erotika in pornografija v stripu ter neverjeten uspeh stripov o partizanih. Seveda ne gre brez posebnega poglavja o fenomenu Alana Forda v hrvaš­kem prevodu Nenada Brixyja. Še posebej zanimiva je zgodba, kako je veliki slovenski (slovanski) ep Pod svobodnim soncem postal tudi strip.

Ciril Gale je avtor prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu.
Stripu je zapisan vse življenje.
Je predsednik kulturnega društva Klub devete umetnosti.

Zdenko Matoz

Vir: https://www.delo.si/kultura/knjiga/ciril-gale-muster-bi-bil-v-ameriki-enako-pomemben-kot-disney-236982.html?fbclid=IwAR2WEHK5TR7UcpyK_9KC1canvmu4dvZObq3qEwLzOitsU-ut46AsfrU72sg

Smiljanić pobira nagrade: Tinta in Grossmannov festival fantastike in stripa

1. Tinta – podelitev Zlatorepcev za najboljši strip slo avtorja v letu 2019
– Blaž Vurnik in Zoran Smiljanič – Ivan Cankar: podobe iz življenja

Fotografija osebe TINTA - festival stripa.
Fotografija osebe TINTA - festival stripa.
Fotografija osebe TINTA - festival stripa.

2. Grossmannov festival fantastike in stripa
– Zoran Smiljanić je prejel nagrado 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa: Častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti

Nagrade 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa

Na letošnji prvi izdaji Grossmannovega festivala fantastike in stripa, ki je potekal od 18. do 20. oktobra v Ormožu, so se znotraj obzidja ormoškega gradu zvrstile številne razstave, pogovori, predavanja, filmske projekcije in delavnice, na katerih so številni obiskovalci lahko pobliže spoznali svet fantastike in stripa ter nekatere izmed vidnejših ustvarjalcev.

Na prvem dnevu, ki je bil posvečen stripu, so se na pogovorih in z razstavami svojih del predstavili striparji Zoran Smiljanić, Izar Lunaček in Ivica Stevanović, številna publika pa je lahko uživala tudi v živem branju stripa Alan Ford ekipe Radia Študent in pomerila znanje v fantastičnem kvizu.
V soboto in nedeljo so z zanimivimi predavanji s fantastično tematiko navdušili Milena Benini, Marko Fančović, Aleksandar Žiljak, Nikica Gilić, Željko Luketić in Simon Habjan, v živo je potekal podkast ekipe O.B.O.D., izpeljana je bila zelo uspešna okrogla miza o Peščenem Planetu Franka Herberta, na ogled so bile številne filmske projekcije, med njimi hrvaška ZF uspešnica Moj dedi je padel z Marsa in finski superherojski film Rendel, Tajana Štasni je navdušila z razstavo filmskih kostumov, na grajskem dvorišču pa je potekala fantastična tržnica s stripi, knjigami, namiznimi igrami in ploščami.

Nagrajenci 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa so Zoran Smiljanić, ki je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti, Milena Benini, ki je prejela častnega hudega mačka za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike in fantasyja in Andrej Ivanuša, ki je prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja.

Obrazložitev:

ZORAN SMILJANIĆ

Zoran Smiljanic Hudi macek
V veliko čast nam je podeliti našega prvega častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti enemu najbolj prepoznavnih in originalnih, vsekakor pa najbolj filmskemu od vseh slovenskih striparjev Zoranu Smiljaniću.
Če v slovenskem stripu obstajajo kultni striparji, je med njimi gotovo že desetletja Zoran Smiljanić. Naslovi 1945, 1943, Hardfuckers in Meksikajnarji so gotovo znani tudi zunaj kroga ljubiteljev stripa. Spada v tako imenovano tretjo generacijo avtorjev slovenskega stripa, ki je svoja dela objavljala v Mladini, in sicer je tam pod psevdonimom Vittorio de la Croce objavil skupno okoli 800 strani stripa. Njegovi stripi tega obdobja so politično angažirani, eksplicitni, ultranasilni in vsebinsko provokativni izdelki, ki snov črpajo iz slovenske sedanjosti in bližnje preteklosti.
Njegovo najbolj monumentalno in epsko delo so Meksikajnarji o slovenskih vojakih, ki so se šli v 60. letih 19. stoletja v Mehiko borit za cesarja Maksimiljana. Prvi del Meksikajnarjev je pred kratkim v nemškem prevodu izšel v Avstriji. Njegova najbolj sveža izdaja pa je stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja.
Zoran je filmofil, ki filmski jezik s pridom uporablja v svojih stripih. Njegova velika strast so vesterni in išče jih tam, kjer jih je najtežje najti, v Sloveniji. O filmu je napisal tri knjige, redno objavlja tudi številne recenzije, kritike in članke.

Več o festivalu in nagrajencih na: http://www.grossmann.si/sl/grossmannov-festival-fantastike-in-stripa/novice/nagrade-1-grossmannovega-festivala-fantastike-in-stripa/?fbclid=IwAR07jUyYm5iTVRunyi6ajHEvqFmIOSC2pJTWSA7rm4rRncaHlP8LN8Fzt5g