Drobtinice

Razmišljamo o naslednjem letu, letu 2021 in doma kolegi delajo za razstave in dogodke, ki bodo prišli po novem letu. Naša pedagoginja, Magda Zore, mi je poslala zanimiv opis njenih trenutnih delovnih dni:

Na vprašanje, kako bomo drugo leto praznovali Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, v tem trenutku nihče ne zna odgovoriti. Kljub temu pa 8. februar 2021 v teh čudnih dneh močno zaposluje naš družinski vsakdan. V muzeju namreč načrtujemo izid stripa o Prešernu in razstavo v galeriji Prešernove hiše. Avtor risbe je moj partner Jože Trobec, jaz pa diktiram zgodbo in besedilo. Zelo enostavno in zabavno? Res je »zabavno« in predstavlja velik izziv. Delo opravljava z velikim veseljem, pri katerem popolnoma pozabiva na štetje tistih obveznih službenih osmih ur. Enostavno pa ni.

Strip je sproščen, poljuden žanr. Prva težava, ki sem jo morala rešiti v svoji glavi, preden sem položila prve besede v usta našega pesnika, je bilo prehudo strahospoštovanje, ki mi je nekako zavezalo jezik. Pa sem se bila prisiljena sprostiti in mi je uspelo. Strip o Prešernu naj bi imel tudi didaktično poslanstvo. Že pred mnogimi leti sem imela po tisočih vodenjih šolarjev po Prešernovem spominskem muzeju občutek, da o njem vem vse, pa ni tako. Spet sem vzela v roke Slodnjakov roman Neiztrohnjeno srce, pa Mušičeve zbrane spomine sodobnikov in drugo literaturo, da o večerih, ko namesto kake kriminalke gledava nadaljevanko o Prešernu, sploh ne govorim.

V stripu ima seveda risba vsaj takšno težo, kot besedilo. Niti ene od skupno okrog 420 sličic (52 strani) ni, pri kateri z Jožetom ne bi razpravljala najmanj četrt ure. Naj razložim.

Prva stran, rojstna hiša. Joj, te značilne stopnice je hiša dobila šele po požaru več kot pol stoletja po pesnikovem rojstvu! Kakšen vhod pa je bil leta 1800? Pa streha? Do požara je bila slamnata, Jože pa je narisal današnjo! No, ker je bila Vrba tretjega decembra verjetno zasnežena, sva to težavo enostavno rešila. Kakšen plašč je nosil oče Šimen? Jože mu je sprva narisal hlače do tal, ki so jih nosili šele dobri dve desetletji kasneje, pa še to samo meščanski gospodje! Ne, Mina doma rute ni imela zavezane spredaj, tako je bilo samo, ko je šla od doma. Popravek: ruto narisati zavezano zadaj. S kakšnim vozem so malega Franceta peljali na Kopanj k stricu? Seveda sledi brskanje po slikah, risbah, opisih…

K sreči sva mnogokrat prisiljena v »literarno svobodo«. Ravnokar me je Jože vprašal, kakšen je bil Prešernov stari stric, župnik na Kopanju. Nihče ne ve! Naj bo tak, kot si ga je zamislil Slodnjak: visok, tršat in seveda že močno v letih.

Le z naslovom še nisva povsem zadovoljna. »Strip o Prešernu« zveni morda nekoliko brezbarvno. Ima kdo kako boljšo idejo?
Javite na info@stripi.si .