Pogledi – sreda, 10. septembra 2014

Med Evropo in Balkanom

Ali smo Slovenci ob vstopu v Evropo pričakovali preveč? Verjetno. Vsekakor pa je (pre)več pričakoval srbski kriminalec Žile, junak novega stripa Tomaža Lavriča, v katerem se balkanski črni humor nevsiljivo prepleta z bliščem in bedo stare Evrope.
Ocenjuje Iztok Sitar.

Več v novih Pogledih.

Tomaž Lavrič – Čarodej

KULTURA

Kontroverzni stripovski serial Tomaža Lavriča v jutrišnji Mladini

Tolpa mladega Ješue, stripovska zgodba, ki se razlikuje od legend, ki jih častimo in od svetopisemskih resnic, ki jih jemljemo za edine zveličavne

Max Modic  |  4. 9. 2014

© Tomaž Lavrič

V jutrišnji izdaji našega nizkonakladnega lista vas poleg preverjenih dobrot čaka še poslastica na stripovskih straneh: začetek seriala Tolpa mladega Ješue Tomaža Lavriča, zaradi katerega je završalo po hodnikih devete umetnosti še preden je bila objavljena ena sama tabla omenjenega stripa. Razvedelo se je namreč, da si velike tuje založbe, s katerimi je Lavrič doslej sodeloval, zaenkrat še ne upajo lotiti tega politično nekorektnega projekta, ki se odpre na Bližnjem vzhodu leta 64 po Kristusu, ko začne zgodovinar Zaharija, goreči pripadnik preganjane nove verske sekte kristjanov, iskati resnico o svojem duhovnem vodji. Resnico, ki zna biti neprijetna in marsikomu ne bo všeč, ga že na začetku opozori njegov sogovornik, edini preživeli od dvanajstih apostolov, ki v izgnanstu živi pod lažnim imenom.VEČ>>

V bistvu se je vse začelo s spreminjanjem vode v vino. Z dokaj preprostim trikom, ki pa ob pravem času na pravem mestu deluje kot čudež. In ta čudež seveda ni bil edini. Zahariji bo živahni starec v opoju žlahtne kapljice in ob žvenketu denarja razkril še marsikaj nezaslišanega iz življenja mladega Ješue in njegove tolpe. In večina starčevih zgodb se močno razlikuje od tistih, ki jih poznamo. Razlikuje se tudi od legend, ki jih častimo. In hej, razlikuje se tudi od svetopisemskih resnic, ki jih jemljemo za edine zveličavne.

Serial Tolpa mladege Ješue je zasnovan kot stripovska trilogija, ki jo sestavljajo albumi z naslovi Čarodej, Zdravilec in Odrešenik. V Čarodeju, prvem delu, ki štarta na stripovskih straneh jutrišnje Mladine, skozi oči pripovedovalca spoznamo mladega Ješuo, sina Jožefa in Marije, ki zapusti svoj dom in s skupino prijateljev, ki jih sreča med svojim vandranjem po Galileji, ustanovi poniglavo tolpo, odločeno, da se bo skozi življenje prebijala na lahek in uživaški način, strogo brez vsakršnega nasilja tu pa tam malo kradla, sleparila, varala in naposled s svojim znanjem, spretnostjo ter domiselnostjo izpilila uspešno kariero potujoče atrakcije uličnih čarodejev in čudodelcev.

© Tomaž Lavrič

Lavričeva Tolpa malega Ješue je tako po likovni kot vsebinski plati edinstven stripovski serial, ki med vsemi možnimi interpretacijami in pogledi na Kristusovo življenje enkrat za spremembo zavzame povsem ateističnega. Predvsem pa ponuja dinamično meditacijo o kombinaciji specifičnih zgodovinskih faktov ter spleta srečnih (ali nesrečnih) okoliščin, ki neprilagojenega, dokaj povprečnega in ne posebej poduhovljenega, kaj šele moralnega posameznika, mladega oportunista, porinejo na piedestal utemeljitelja ene izmed največjih svetovnih religij. Z občutkom, duhovito, razgibano in doživeto, kot zna samo Tomaž Lavrič.

Mimogrede, naslednji četrtek, 11. septembra, bo slovenska stripovska knjižnica uradno postala bogatejša za še eno vrhunsko in doslej neizdano stripovsko mojstrovino: integralno barvno verzijo stripovske trilogije Evropa, ki jo bosta v murgelski Strip.art.nici Buch v živo predstavila založnik Aleksander Buh in seveda avtor Tomaž Lavrič, ki bo na voljo tudi za avtograme.

Vir: http://www.mladina.si/159998/kontroverzni-stripovski-serial-tomaza-lavrica-v-jutrisnji-mladini/

Evropa – predstavitev in podpisovanje

Andrej Štular: Stran

ANDREJ ŠTULAR: STRAN, stripovska razstava

Mestna knjižnica Kranj, Galerija dvorana
Otvoritev: sreda, 3. 9. 2014, ob 19. uri

Andrej Štular je večmedijski vizualni ustvarjalec. Deluje na področju ilustracije in stripa, slikarstva, fotografije, filma, instalacije in kiparstva ter lutkovnega gledališča. Poleg razstavljanja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji je s svojimi deli sodeloval na več mednarodnih razstavah (Avstrija, Avstralija, Belgija, Francija, Bosna, Češka, Finska, Grčija, Italija, Kazahstan, Koreja, Latvija, Makedonija, Švedska, Portugalska, Turčija idr.). Izdal je tri samostojne stripovske albume: Lustri (2000), Kompost (2008), Živa sem! (2011) in sodeloval pri mnogih drugih projektih kot so: Honey Talks, Deveta soba, Greetings from Cartoonia, Workburger, Festival Svetlobna gverila, Mednarodni grafični likovni bienale, Antologija vzhodno evropskega stripa idr.

V svojih delih pogosto premešča vsebinske enote in jih sestavlja v nove pomenske sklope. Na pričujoči razstavi se predstavlja s stripi, nastalimi po literarnih predlogah slovenskih in tujih pesnikov in pisateljev (S. Kosovel, I. Volarič Feo, H. M. Enzensberger, V. Majakovski, T. Škrjanec, M. Mazzini, V. Möderndorfer, V. Zupan, D. Harms, A. Rozman Roza). »Njegovo delo prestavlja skrajno nekonvencionalno obliko stripa. Gre za nize slik, ki bolj ali manj vsebujejo narativni tok (kar jih približuje ali oddaljuje od tega, kar se pod pojmom strip običajno razume). Štularjeva »strip poezija« ima svoj šarm in neko lastno logiko« (Aleksandar Zograf).

Delo – Sobotna priloga

Kolega Jernej je brskal po babičinem podstrešju in odkril ….

Jubilejni fokus: Nenavadni snopiči so bili časopisni podlistki, ki so izhajali v Delu, ilustriral pa jih je Miki Muster.

Ali Žerdin, Sobotna priloga

sob, 23.08.2014, 12:00

.

Kolega Jernej, Delov tehnični urednik, je na podstrešju hiše, v kateri je živela njegova pokojna stara mama, odkril nenavadne snopiče. V snopičih so bili zbrani časopisni podlistki, ki so pred več kot petdesetimi leti izhajali v Delu. Stara mama je podlistke skrbno izrezovala, črno-beli tisk je ročno pobarvala in spela.

Podlistek Pot v neznano iz leta 1959 – natisnjen je bil nekaj mesecev zatem, ko je nastal časnik Delo – je ilustriral Miki Muster. Muster bo prihodnje leto dopolnil 90 let.

»Res je, takrat je bila navada, da so ljudje podlistke izrezovali in hranili,« se časov, ko se je začel ukvarjati s časopisno ilustracijo, spominja starosta slovenskega stripa. Muster je bil kot novinar-ilustrator pri Delu zaposlen med letoma 1959 in 1973, pred tem pa je risal že za Slovenskega poročevalca. In množico drugih publikacij. V obdobju, ko je bil zaposlen na Delu, je tedensko v uredništvo prinesel okrog 50 ilustracij. »Šestkrat v tednu sem risal za podlistek, to je bilo 18 ilustracij. Potem je bil še strip. In še kaj.« Vsebino podlistkov je pripravljal Tit Vidmar.

Muster je večino stvari naredil doma. Risal je fantastično hitro. »Že na akademiji sem naloge, za katere so drugi porabili tri dni, končal v dveh urah,« se spominja. »Bil sem stroj za izdelavo ilustracij,« pravi. Prosil sem ga, ali mi lahko nariše kak lik. Z mirno roko je vzel v roke pisalo in čez slabo minuto je izrisal palčka, junaka Disneyjeve Sneguljčice. Ko je leta 1938 v ljubljanskem kinu Matica videl prvo risanko, Sneguljčico, je natančno vedel, da želi to početi tudi sam.

A do risank je prišel po ovinkasti poti. Na akademiji je končal kiparstvo, torej nekaj, kar ima tri dimenzije. Kot ilustrator je nadaljeval v dveh dimenzijah. Potem je ilustraciji dodal še tretjo, časovno dimenzijo in jo spremenil v strip. Od stripa je bil korak do kratkih oglaševalskih filmov, namenjenih televiziji. Te pa je nadgradil z risankami.

No, s stripom so bile težave. Zvitorepca je začel leta 1952 objavljati v Tedenski tribuni, a se je delu nomenklature zazdelo, da strip pač ni dovolj socialističen. Potem stripa nekaj časa niso objavljali. Zaradi pritiska bralcev pa je potem vendarle dobil novo naročilo. In če je sprva veljal za imperialističnega agenta, ki kvari mladino, je po nekaj letih začel dobivati vabila, naj v šolah podeljuje bralne značke. »V šolah so spoznali, da so se otroci ob pomoči slikanic hitreje naučili brati. In slikanice so raje jemali v roke.«

Za tiste, ki podlistkov in časopisnih stripov niso shranjevali, je Muster zgodbe o Zvitorepcu in drugih junakih natisnil še v zvezkih. Ker je originalne ilustracije pustil v tiskarni, so stripovski zvezki reprodukcija časopisnih stripov. No, v nekem trenutku je ugotovil, da ima posebno vrednost tudi pola papirja, na kateri je originalna risba. »Nek tiskar je objavil mali oglas, da prodaja originalne ilustracije Mikija Mustra,« se nasmehne.

…

Miki Muster: POT V NEZNANO po knjigi Samuela Scowilla: Pot v neznano* Izhajal je kot podlistek na zadnji strani Dela od nedelje, 24. maja 1959 (prvi mesec izhajanja časopisa Delo) do petka, 16. oktobra 1959.* Prvi ilustrirani podlistek v Delu in zato tudi prvi časopisni Miki Muster “strip” oziroma slikanica v DeluMiki Muster

Rodil se je 22. novembra 1925. leta v Murski Soboti.

Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju, kjer je njegov oče služboval kot prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Tu je končal prvi razred osnovne šole, dokončal pa v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva.

Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem podjetju TT (Tedenska tribuna), od 1. januarja 1974 pa ustvarja kot svobodni umetnik. Od leta 1973 pa do leta 1990 je uspešno ustvarjal v Nemčiji.

Štejemo ga med začetnika slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu.

Danes več ne ustvarja, ampak uživa zaslužen pokoj v mirnem predelu Ljubljane, v Rožni dolini.

Vir: http://www.delo.si/prosti-cas/kult/kolega-jernej-je-brskal-po-babicinem-podstresju-in-odkril.html