Princ Valiant, veličastna saga za vse čase

Harold Rudolf Foster ali Hal Foster, kakor se je podpisoval na svoja remek dela, je eden tistih ustvarjalcev, za katere­ je značilno iskanje popolnega­ v stripovski umetnosti.

Foster­ je avtor ameriškega epa o ­vitezih okrogle mize ali ameriškega­ epa o kralju Arturju, znanega iz zgodovinske stripovske zgodbe­ brez konca – iz stripa Princ Valiant. Po mnenju stripologov je to najboljši strip vseh časov, ki ga še nihče ni presegel. Ne na pripovedni ne vizualni ravni, torej scenaristični (literarni) in risani (likovni) ravni.

Vsebinsko in risarsko je Hal Foster s stripovsko zgodbo o princu Valiantu dosegel estetsko popolnost. S svojo popolno risbo je ustvaril estetske variacije na vseh slikah posameznih epizod ali stripovskih tabel, v popolno okolje je spretno vključeval like, združeval čas in kraj dela z nepomembnimi »napakami«, ki se pojavljajo v vseh umetnostih, tudi stripovski.

Zgodovina Slovenije v stripu: Duhovito potovanje v preteklost scenarista Žige X. Gombača in risarja Ivana Mitrevskega.

Prva je omenjena Živa, lik Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani – njena botra je direktorica te nacionalke Barbara Ravnik, tokrat piska uvodnika –, drugi pa Razpoka, priletni plešasti možakar brez občutka za varovanje kulturne dediščine in za higieno, žlehtnoba, negativec in smrdljivec s pisanim diapazonom grehov, celo tako priskutnim, kot je ta, da ne ločuje ­odpadkov.

Vendar mu s časovnim strojem Razpoka 2000 uspeva vstopati v različna zgodovinska obdobja ter lomastiti po njih z ekskluzivnim namenom osebnega okoriščevanja. Živa za enaka potovanja po izsekih zgodovine tovrstnega stroja ne potrebuje. Dovolj je, da se v muzeju dotakne izbranega eksponata, in hipoma se znajde v obdobju, v katerem je ta nastal, kar ji seveda omogoča, da reši kulturno dediščino pred Razpoko. Tako rekoč obsojena je na uspehe, Razpoka po drugi strani vselej potegne kratko.

Paradna poglavja arheologije in zgodovine

V ta preprosti pripovedni okvir so prek, denimo, kletvic športnih navijačev izpred stoletja, kakršne so šalobarda, buzakljun ali poštajna, alternativne Zdravljice – Kakšna čast? Le oblast naj končno bode moja last! –, Marije Terezije z močno in uporabno pestjo ali nepremičninskih špekulacij med mostiščarji vpete duhovite kratke pripovedi iz časov od neandertalčeve piščali izpred 60.000 let do prve svetovne vojne s soško fronto in zgodnjega 20. stoletja, na čelu z obdobji, ki predstavljajo paradna poglavja tukajšnje arheologije ter zgodovine v Narodnem muzeju Slovenije. Se pravi, predvsem bakrene in starejše železne dobe, Keltov in zatem Rimljanov, izsekov iz srednjega veka in baroka ter časa narodne prebuje v 19. stoletju.

Z izjemo novodobnega kovanja slovenskih tolarjev izpred dvajsetih let zgodovine, pred katero postavljamo pridevnik novejša, tiste iz »polpreteklika«, v knjigi ni. Naslov Zgodovina Slovenije v stripu si je tako treba razložiti kot izsek zgodovine, skladen s poglavji, ki jih kot obiskovalec srečuješ v Narodnem muzeju v Ljubljani, matičnem Rudolfinumu in študijskih zbirkah na Metelkovi. Pa tudi v podružnicah, kot sta Blejski grad in grad Snežnik.

V stripu, izrisanem v karikiranem, domala sploščenem slogu – Mitrevski je tretjo dimenzijo v risbah domala ukinil in s prevladujočo postavitvijo figur v profil ustvaril nekakšen kubističen, staro­egipčanski slog –, se sicer muzealec vmeša v dogajanje le kdaj pa kdaj. Ime mu je dr. France Fascikel.

Deveta umetnost zrela za muzej

Aktualni čas ostaja naklonjen prisotnosti devete umetnosti v slovenskih muzejih, na kar opozarja tudi katalog letošnje razstavne inventure minule dekade Stripovsko desetletje: strip v Sloveniji 2006–2016, ki je do zaprtja pred dobrim tednom vabila v celjsko Galerijo sodobne umetnosti. Strip je v zadnjem obdobju med drugim vidneje prodrl v šolske učbenike – tudi z Mitrevskim –, brošure in zloženke, a tudi muzeje, Gombač in Mitrevski pa imata na tem področju lepo kilometrino.

Pred tokratno knjigo sta v seriji Živa iz muzeja, ki jo izdaja Narodni muzej Slovenije, objavila že pet didaktičnih knjig za osnovnošolce, kombinacij besedil, ilustracije in stripa na temo Prableda, viteškega turnirja na gradu Kamen, skrivnosti egipčanske mumije, antike in še bolj odmaknjenih časov železne dobe.

Ob Narodnem muzeju je strip doma tudi v muzeju, s katerim si deli Rudolfinum – v Prirodoslovnem muzeju je v okviru zbirke Leonora pripoveduje prisoten strip Mateja De Cecca –, predvsem pa v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so stripi dopolnili podobe starih Emoncev na razstavi 2000 let Emone, zatem pa so v tem muzeju na temo življenja v Ljubljani med drugo svetovno vojno ob 70. obletnici konca te morije izdali didaktični album kustosa Blaža Vurnika in risarja Zorana Smiljanića Spomini in sanje Kristine B.

Tudi v tem stripu je bila osrednja junakinja fiktivna najstnica, potisnjena v odraščanje v času vojne. Kaže, da so muzealcem najstnice v vlogi identifikacijskega elementa, ki v stripu za mlade ne sme manjkati, pri posredovanju zgodovine ljube.

Vir: http://www.delo.si/kultura/knjiga/muzealci-cenijo-najstnice.html