Aljana

Drobtinice


Včeraj je bil dan, ko so si nekateri prostovoljno naložili doživljenjsko aplikacijo za sledenje…


Čeprav je le navaden papir, je tudi z odločbo o karanteni potrebno ravnati odgovorno… 😉

Gorazd Vahen

Drobtinice
Ko sem bil še mlad, sem živel v državi, ki je znala biti precej paranoična. Zaradi preteklih krivic je na svoje sosede gledala zelo sumnjičavo. Turisti so bili dobrodošli, tuji študentje tudi, tuja bojna letala in ladje pa ne. Z vsake strani je lahko pretila nevarnost, zato smo živeli, kot da bo vedno mir, in se pripravljali, kot da bo jutri vojna.
No, vojna je prišla, ne od zunaj, temveč od znotraj. Slovenčki smo jo odnesli relativno poceni in si zgradili novo, še boljšo državo. Otresli smo se praznega strahu pred tujci, v begu pred JNA smo jim stekli v objem. Kajti mi nismo kot tisti primitivni balkanci, ki so takoj užaljeni, ki ne znajo tujih jezikov in nimajo manir, ne, mi smo potrpežljivi, razumni, uglajeni, pridni in ustrežljivi, z nami se da pogovoriti. Za lepo besedo bomo sedli, pomigali z repkom, skočili v koalicijo voljnih, kupili oklepnike, poceni prodali kar koli, ponudili koncesije, popuste, olajšave… Zdi se, da ni nobene meje našemu ponižnemu klečeplazenju. V Evropskem parlamentu ne bomo govorili v svojem jeziku, kot tisti naduti Francozi, ne, ve spik ingliš, hau du ju du?
Tudi zgodovino bomo spremenili, če bo treba. Napadalce bomo razglasili za žrtve, izdajalce bomo spremenili v junake, prikimali bomo lažem in jih povzdignili v resnico.
Če se bo predsednik Slovenije Borut Pahor poklonil spominu pobitih civilistov na mestu, kjer dokazano ni pobitih civilistov, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Ko bo dobil nova navodila, se bo morda opravičil Italiji za vse vojake, ki so padli v bojih s partizani. Potem se bo morda dogovoril za plačilo reparacij za duševne bolečine in na koncu slovesno vrnil Primorsko nazaj Italiji.
Vse ob plapolajočih zastavah in strumnih koračnicah. In ob posmehljivih nasmehih novih gospodarjev, ki se v mislih zahvaljujejo hudiču, da je končno dal tem hlapcem svojo državo, kjer se jih da tako lepo deliti in jim vladati.
Vsak narod ima oblast, kot si jo zasluži.
In mi smo vnuki svojih dedov.