Recenzija Evrope v novi Mladini

Kultura

»To je njihova Evropa, ne naša«

Stripovska trilogija Evropa, avtorski presežek Tomaža Lavriča, je včeraj doživela drugo svetovno premiero

Max Modic  |  Mladina 37  |  12. 9. 2014

Drži, nekatere stvari so tako zanimive, da jih je domu in svetu vredno predstaviti dvakrat, ne da bi se pri tem ponavljali. Naj pojasnim. Prvi del stripovskega seriala Evropa s podnaslovom Prihodi je sicer prvič izšel leta 2003 pri francoski založbi Glénat in na od stripovskih dobrot razvajenem frankobelgijskem trgu požel nemalo hvalnic v slogu: »Še eno vrhunsko delo, ampak tega smo pri TBC-ju (psevdonim Tomaža Lavriča) že navajeni.« Po zaslugi res ekskluzivnega Lavričevega dogovora s francoskim založnikom smo Evropo lahko brali tudi v Sloveniji, in sicer na stripovskih straneh našega nizkonakladnega lista. Mimogrede, prav tu lahko od prejšnje številke uživate v novem Lavričevem kontroverznem serialu Tolpa mladega Ješue.

Več v novi Mladini.

Pogledi – sreda, 10. septembra 2014

Med Evropo in Balkanom

evropa_naslovka_int

Ali smo Slovenci ob vstopu v Evropo pričakovali preveč? Verjetno. Vsekakor pa je (pre)več pričakoval srbski kriminalec Žile, junak novega stripa Tomaža Lavriča, v katerem se balkanski črni humor nevsiljivo prepleta z bliščem in bedo stare Evrope.
Ocenjuje Iztok Sitar.

Več v novih Pogledih.

Tomaž Lavrič – Čarodej

KULTURA

Kontroverzni stripovski serial Tomaža Lavriča v jutrišnji Mladini

Tolpa mladega Ješue, stripovska zgodba, ki se razlikuje od legend, ki jih častimo in od svetopisemskih resnic, ki jih jemljemo za edine zveličavne

Max Modic  |  4. 9. 2014

© Tomaž Lavrič

V jutrišnji izdaji našega nizkonakladnega lista vas poleg preverjenih dobrot čaka še poslastica na stripovskih straneh: začetek seriala Tolpa mladega Ješue Tomaža Lavriča, zaradi katerega je završalo po hodnikih devete umetnosti še preden je bila objavljena ena sama tabla omenjenega stripa. Razvedelo se je namreč, da si velike tuje založbe, s katerimi je Lavrič doslej sodeloval, zaenkrat še ne upajo lotiti tega politično nekorektnega projekta, ki se odpre na Bližnjem vzhodu leta 64 po Kristusu, ko začne zgodovinar Zaharija, goreči pripadnik preganjane nove verske sekte kristjanov, iskati resnico o svojem duhovnem vodji. Resnico, ki zna biti neprijetna in marsikomu ne bo všeč, ga že na začetku opozori njegov sogovornik, edini preživeli od dvanajstih apostolov, ki v izgnanstu živi pod lažnim imenom.VEČ>>

V bistvu se je vse začelo s spreminjanjem vode v vino. Z dokaj preprostim trikom, ki pa ob pravem času na pravem mestu deluje kot čudež. In ta čudež seveda ni bil edini. Zahariji bo živahni starec v opoju žlahtne kapljice in ob žvenketu denarja razkril še marsikaj nezaslišanega iz življenja mladega Ješue in njegove tolpe. In večina starčevih zgodb se močno razlikuje od tistih, ki jih poznamo. Razlikuje se tudi od legend, ki jih častimo. In hej, razlikuje se tudi od svetopisemskih resnic, ki jih jemljemo za edine zveličavne.

Serial Tolpa mladege Ješue je zasnovan kot stripovska trilogija, ki jo sestavljajo albumi z naslovi Čarodej, Zdravilec in Odrešenik. V Čarodeju, prvem delu, ki štarta na stripovskih straneh jutrišnje Mladine, skozi oči pripovedovalca spoznamo mladega Ješuo, sina Jožefa in Marije, ki zapusti svoj dom in s skupino prijateljev, ki jih sreča med svojim vandranjem po Galileji, ustanovi poniglavo tolpo, odločeno, da se bo skozi življenje prebijala na lahek in uživaški način, strogo brez vsakršnega nasilja tu pa tam malo kradla, sleparila, varala in naposled s svojim znanjem, spretnostjo ter domiselnostjo izpilila uspešno kariero potujoče atrakcije uličnih čarodejev in čudodelcev.


© Tomaž Lavrič

Lavričeva Tolpa malega Ješue je tako po likovni kot vsebinski plati edinstven stripovski serial, ki med vsemi možnimi interpretacijami in pogledi na Kristusovo življenje enkrat za spremembo zavzame povsem ateističnega. Predvsem pa ponuja dinamično meditacijo o kombinaciji specifičnih zgodovinskih faktov ter spleta srečnih (ali nesrečnih) okoliščin, ki neprilagojenega, dokaj povprečnega in ne posebej poduhovljenega, kaj šele moralnega posameznika, mladega oportunista, porinejo na piedestal utemeljitelja ene izmed največjih svetovnih religij. Z občutkom, duhovito, razgibano in doživeto, kot zna samo Tomaž Lavrič.

Mimogrede, naslednji četrtek, 11. septembra, bo slovenska stripovska knjižnica uradno postala bogatejša za še eno vrhunsko in doslej neizdano stripovsko mojstrovino: integralno barvno verzijo stripovske trilogije Evropa, ki jo bosta v murgelski Strip.art.nici Buch v živo predstavila založnik Aleksander Buh in seveda avtor Tomaž Lavrič, ki bo na voljo tudi za avtograme.

Vir: http://www.mladina.si/159998/kontroverzni-stripovski-serial-tomaza-lavrica-v-jutrisnji-mladini/

Evropa – predstavitev in podpisovanje

evropa_naslovka_int

Novo tisočletje. Evropa slavi.
Žile, bivši vojak, kriminalec, begunec s pogorišča povojnega Balkana, se preko slovensko-italijanske meje prebija na zahod. Preganja ga policija, Služba državne varnosti, pa tudi moreči duhovi njegove preteklosti. Na begu skozi države Združene Evrope se spet zaplete v vrtinec nasilja, ki mu je hotel ubežati. V Nemčiji se končno pridruži bandi svojega strica, a njegove težave se tu šele prav začnejo. Čarobna Evropa, Evropa miru in blagostanja, o kateri je sanjal, je zanj prav tako nedosegljiva kakor prej. Kot pravi njegov prijatelj Kugla: “Kaj pa si pričakoval? To je njihova Evropa, ne naša.”
Strip Evropa, balkanski road-movie hitrega tempa in filmske akcije, trdega nasilja in trpkega humorja, je bil v albumski obliki prvič objavljen leta 2003 pri francoski založbi Glenat, celotnega v barvah pa lahko prvič preberete šele sedaj.

Vabimo vas na predstavitev in podpisovanje, ki bo v četrtek, 11. septembra 2014, ob 19:00 uri.

Strip.art.nica Buch
Cesta v mestni log 55
1000 Ljubljana

PS
Izid stripa Tomaža Lavriča Evropa je del projekta, ki ga je Strip.art.nica Buch v sodelovanju z ZRZ EPeKo in Strip forumom Zagreb zastavila z razstavo Stripovski junaki rešujejo Evropo, ki je bila v Mariboru v okviru EPK-ja. Projekt smo nadaljevali z razstavama Sto let na Balkanu na slovenskem veleposlaništvu in največjem muzeju stripa v Evropi – Belgijskem centru stripa v Bruslju.
Do konca leta bomo projekt zaključili z razstavo slovenskega stripa v Sarajevu in razstavama originalov Tomaža Lavriča v Mariboru in Ljubljani.
Tako je to eden redkih, če ne celo edini projekt iz programa EPK-ja, ki še živi.