.
Strip ponuja zmes izmišljenih dogodkov in oseb ter zgodovinskih dejstev o požigu 13. julija 1920. Zgodba se začne kar nekaj let pred tragičnim dogodkom – opisani so izbruh prve svetovne vojne, razpad avstro-ogrske monarhije, nastanek nove jugoslovanske države, politična mešetarjenja velikih sil ter vzpon fašizma, katerega vrhunec je “požig doma, ki še danes osuplja z brutalnostjo in histerijo tistega usodnega večera”, so zapisali v ljubljanski Strip.art.nici Buch, kjer bodo v četrtek zvečer predstavili strip.
.
Predstavljen je tudi podpis Rapalske pogodbe, ki je slovenskemu narodnemu telesu odvzela tretjino prebivalstva in četrtino etničnega ozemlja. Zgodba se raztegne tudi v obdobje med obema vojnama, ko so Slovenci podvrženi fašističnemu terorju. Konča se sicer v 80. letih preteklega stoletja, ko v Trstu cveti trgovina s kavo in kavbojkami, a strip ne ostaja v zgodovini, ampak se dotakne tudi aktualnih razmer v Trstu.
.
V četrtek ob 19.00 bosta avtorja strip podpisovala na predstavitvi dela v Strip.art.nici Buch.
Foto: Založba ZRC
.
Protagonista se proti nacionalni nestrpnosti bojujeta z begom v fantazijski svet. Namesto da bi se “razparala po skoraj obveznem nacionalnem šivu” in igrala predvidene vloge, si ustvarita novo identiteto. Odločita se, da bosta raje bojevnika, pripadnika plemena Apačev, ki sta jih odkrila v romanih Karla Maya.Ko njun domišljijski svet trči ob trdo resničnost, ki doseže vrhunec ob požigu Narodnega doma, se pod vprašajem znajde tudi njuno prijateljstvo. Ali lahko njuno prijateljstvo preživi vse zgodovinske, etnične, razredne ovire? Še več, je prijateljstvo med t. i. Lahi in Ščavi sploh mogoče?
Bralec skozi oči dveh mladih fantov spremlja Trst, ko je bil ta še del avstro-ogrske monarhije, in se seznani z naraščajočimi napetostmi med italijansko in slovensko-hrvaško skupnostjo.
Foto: Založba ZRC
Kako brati dogodke, ki so še danes predmet polemik
Trst nastopa kot mesto nasprotij – kozmopolitsko mesto kulture in hkrati mesto, kjer je med prvimi pognal fašizem. Strip upošteva poglede in interpretacije obeh strani, zamišljen pa je kot didaktična dramatizacija, namenjena vsem, predvsem pa mlajšim bralcem, ki omenjenega obdobja ne poznajo. Namen dela je osvetliti dramatične dogodke, ki so še danes predmet polemik in različnih interpretacij.
Vir s TV prispevkom na: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/se-stripovska-pripoved-o-usodnosti-vecera-ko-so-v-trstu-pozgali-narodni-dom/531328