Nočni obisk: Aleksander Buh


Foto: Uradna spletna stran

Asterix in Obelix, Superman, Batman, Alan Ford, Srečni Luka, Snoopy, Miki Miška in Racman Jaka, Prigode Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, so le nekateri izmed najbolj branih in prodajanih stripov vseh časov. Zgodbe v slikah, sestavljene v zaporedjih sličic z besedilom, napisanim v oblačkih, so in še vedno spremljajo vsakdan različnih generacij. Zaradi vedno večje priljubljenosti prvi izvodi vse bolj pridobivajo na vrednosti kot tudi ugledu. Tega se še kako dobro zaveda Aleksander Buh, ki je eden najbolj zaslužnih za priljubljenost te subkulture v Sloveniji v zadnjem desetletju. Če vam torej manjka kakšna številka vaše najljubše izdaje, poslušajte Nočni obisk na 1. programu Radia Slovenija. Z vami bo Marko Rozman.

Avtor prispevka: Marko Rozman

Predvajaj: http://radioprvi.rtvslo.si/prispevek/13881

S pomočjo špinače je reševal svojo ljubezen

Vir / Avtor: Tamara Krivec / 18. januar 2014

Slavni mornar Popaj, ki ga je leta 1929 ustvaril ameriški karikaturist Elzie Crisler Segar, je praznoval 85. rojstni dan.

Priljubljenemu Popaju se leta, najbrž po zaslugi špinače, prav nič ne poznajo. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Danes znameniti Popaj se je svetu prvič predstavil 17. januarja 1929 v stripu Thimble Theatre, mišičasti mornar pa je kmalu postal tako priljubljen, da je strip začel nositi njegovo ime. V štirih letih je Popaj iz stripa prešel še na televizijske zaslone: med letoma 1933 in 1957 je bilo objavljenih okoli 230 krajših risank in trije daljši animirani filmi o Popaju, do leta 1988 pa se je njihovo število povzpelo že na 638. Po smrti Popajevega »očeta«, ameriškega karikaturista Elzieja Crislerja Segarja, leta 1938 so upodobitve tega junaka prevzeli drugi avtorji, po večini njegov pomočnik Bud Sagendorf.

Popaj se je v letih od nastanka pojavil v različnih stripih, risankah, videoigrah in številnih oglasih, leta 1980 pa je režiser Robert Altman posnel film, v katerem je v glavni vlogi nastopil Robin Williams (njegovo ljubezen Olivo je zaigrala Shelley Duvall). Leta 2002 je neka televizijska revija Popaja uvrstila na 20. mesto seznama 50 največjih animiranih likov vseh časov.

Mnogi imajo Popaja za predhodnika superjunakov, ki so sčasoma prevzemali svet stripov, zadnja leta pa tudi filmska platna. Priljubljenost lika je povzročila tudi velik poskok v prodaji špinače (Popaj jo je jedel od tretjega leta naprej, posledica tega pa je bila njegova izredna moč). Študija pred štirimi leti je celo pokazala, da so otroci po gledanju risanke dejansko pojedli več zelenjave. V kraju Crystal City v Teksasu in v Segarjevem rojstnem mestu, kot tudi v nekaterih drugih krajih, ki jih povezujejo s pridelavo špinače, so v Popajevo čast celo postavili kipe.

V čast 75. obletnici Popajevih začetkov so v zeleno barvo odeli nebotičnik Empire State Building, kar je bilo tudi edinkrat v zgodovini te stavbe, da so počastili stripovski lik. Poleg tega se vsako leto poleti v kraju Chester v zvezni državi Illinois na Popajevem pikniku zberejo njegovi največji oboževalci z vsega sveta.

Legenda o znanstvenikovi napaki

Obstaja zgodba, da je avtor zgodbe Popaju za moč v roke potisnil špinačo, potem ko je neki strokovnjak narobe izračunal njeno vsebnost železa. Znanstvenik naj bi namreč narobe postavil decimalno vejico, s čimer je poskrbel za to, da je bila domnevna količina železa desetkrat višja, kot je v resnici. Napake kar nekaj časa niso odkrili, veliko ljudi pa je zelo dolgo verjelo v posebne moči, ki jih lahko prinese uživanje špinače.

Vir: http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/s-pomocjo-spinace-je-reseval-svojo-ljubezen

Striparski večer

Žiga Valetič, Gašper Rus, Zoran Smiljanić

Januarja bosta gosta Žiga Valetič in Gašper Rus. Valetič je mož vsestranskih talentov, ubada se z knjigami, stripi, filmom, glasbo, humorjem, varstvom okolja in … samomori. O tej temi je napisal scenarij Gugalnica, ki ga je zrisal strip avtor in ilustrator Gašer Rus. Gugalnica, ki je neke vrste mladinski roman v stripu, obravnava zahtevno problematiko samomora, in sicer skozi oči otroka. V zgodbi se fant, čigar oče je končal življenje s samomorom, kot odrasel moški sooča s tem, kako naj hčeri na primeren način pove, da je njegov oče naredil samomor. Tako najprej skozi njegove otroške, potem pa odrasle oči spoznamo, da takega dejanja »do konca ne preboliš nikoli«.

sreda, 22. 1., ob 19.00, dvorana