Kultna Butnskala v stripu

Kultna Butnskala v stripu brez okrajšav in brez prirejanja

Avtor: Deja Crnović

Radijska igra Butnskala je po filmski dobila še svojo stripovsko različico. Marko Derganc, ki je igro posnel z Emilom Filipčičem, je celotno besedilo prenesel na papir in poskrbel tudi za ilustracije.

Butnskalo sta leta 1979 napisala in posnela Emil Filipčič in Marko Derganc, ki sta v igri odigrala tudi vse vloge. Igro so predvajali na Radiu Študent in številni se še danes, poleg zabavne vsebine, živo spominjajo njunih skorajšnjih izbruhov smeha med samim snemanjem.

Kot nam je v telefonskem pogovoru povedal Marko Derganc, je bil Emil Filipčič takrat veliko bolj pripravljen in osredotočen kot on sam: “Padel je noter, jaz pa ne, ker nisem tak človek. Vmes sem se ukvarjal z mikrofonom ter magnetofonom in v prvem delu se to malo pozna. Ker se z Emilom nisva za pet minut vnaprej ničesar dogovorila, je on poskušal različne zaplete reševati, ampak sam teh njegovih namigov nisem razumel, sem bil bolj bebec.”

Igra je leta 1985 dobila filmsko različico, ki jo je režiral Franci Slak, sama radijska igra pa je na nosilcih zvoka izšla leta 1991 in pozneje kot dvojni CD leta 2002, ko sta Derganc in Filipčič Butnskalo posnela ponovno, tokrat v studiu. Za zadnjo izdajo Derganc pravi, da je bistveno boljša od izvirnika, ki ni bil montiran.

“Kot arhivar sem besedilo najprej fonetično zapisal”

Ob 35-letnici izvirnika je pri založbi eBesede izšla še stripovska različica Butnskale, ki jo je po zvočnem posnetku zapisal in ilustriral Derganc. Brez okrajšav, brez priredbe: “Kot arhivar sem najprej zapisoval besedilo. Najprej sem imel nekaj težav, ker sem zapisoval fonetično, a je potem steklo. Šele nato sem besedilu dodajal risbe,” pravi Derganc, ki priznava, da so bili motivi za Butnskalo v stripu sprva finančne narave, saj je po pomanjkanju vlog na filmu in televiziji iskal nove vire za plačevanje položnic.

Marko Derganc in Emil Filipčič, avtorja Butnskale na predstavitvi stripa
Marko Derganc in Emil Filipčić, avtorja Butnskale na predstavitvi stripa

Napisal in ilustriral je pet knjig za otroke, nato pa je nekaj ilustracij prinesel tudi na Mladino. Tam so mu rekli, ali se ne bi raje lotil Butnskale, kar se mu je sprva zdela nora ideja. “Ampak v redu, šel sem z glavo skozi zid in narisal deset pol za Mladino, ko pa se je to sodelovanje ni zgodilo, sem se iz čistega eksperimenta lotil celotne Butnskale.”

Čustveni ilustrator, ki ne zna nehati senčiti

Tako kot med snemanjem radijske igre se je tudi med ustvarjanjem stripa neizmerno zabaval, saj pozna vse trike zakulisja in “zauhrja” snemanja. Ker se večji del Butnskale dogaja ponoči, gre za bolj temačen strip, k temnim barvam pa so pripomogli tudi drugi dejavniki: “Jaz sem težak in ne znam nehati senčiti. Ko začnem delati črtice, se ne ustavim. Po drugi strani so bili pa tudi skeni pretemni, zato bomo, ko se bo prva izdaja razprodala, izdali še bolj svetlo različico stripa, ki bo bolj podobna originalnim polam.”

Derganc sicer ni profesionalni ilustrator, sam pravi, da je njegovo risanje precej odvisno od njegovega razpoloženja, zato so tudi njegove risbe toliko bolj mehke, čustvene. “Risal sem že od malega, v tretjem razredu osnovne šole sva si na primer s sošolcem vsak dan izmenjala en list risbic, ki so tvorile strip v nadaljevanjih. Prerisoval sem druge slike, risal prijatelje, a vsakič, ko sem naredil premor, sem padel iz forme. Nimam kontinuitete, hkrati pa sem perfekcionist, kar je bolezen.”

Po filmu in stripu še balet?

“Lahko bi bil izvrsten risar, a me nobena stvar v življenju ne veseli popolnoma, za nobeno stvar nisem fanatik, nisem dovolj ambiciozen. Še film, ki sem ga študiral, me je po koncu študija minil.” Derganc svojo premajhno ambicioznost jemlje kot pozitivno osebnostno lastnost: “Cilj v življenju ni nekaj postati, doseči, temveč biti, živeti polno. Vsak trenutek je popoln, vsak človek že vse ima, a mu ego ta uvid preprečuje.”

Na vprašanje, kaj sledi stripovski različici Butnskale, nam je Derganc navedel odgovor novinarja Večera, ki je na predstavitvi stripa predlagal balet. “Takoj sem za, da odplešem naslovno vlogo! Sam sem bil najboljši v baletu na akademiji in to še takrat, ko sem imel celo nogo v mavcu.” A preden na odrskih deskah kdaj zaživi balet z Markom Dergancem v glavni vlogi, bosta na spletni strani Butnskale, ki jo lahko pričakujemo kmalu, dostopna oba posnetka radijske igre, pa še nekaj drugih Dergančevih izdelkov, med drugim tudi posnetki prve slovenske spevne igre Dr. Kegler.

Vir: http://www.siol.net/kultura/knjige/2014/11/kultna_butnskala_v_stripu_brez_okrajsav_in_brez_prirejanja.aspx

Stripovski maraton Strip.art.nice Buch

Spoštovani!

Vabimo vas na naslednje dogodke:
– Ponedeljek, 10. november, ob 19:00 – Knjižnica Prežihov Voranc
Otvoritev razstave originalnih tabel stripov Marjana Amaliettija in predstavitev njegovega stripa Pet očetov Neninega otroka. Pogovor z avtorjevim sinom, Petrom Amaliettijem, bo vodil Aleksander Buh.
– Sreda, 12. november, ob 19:00 – Strip.art.nica Buch
Ponovitev predstavitve stripa Pet očetov Neninega otroka.
– Četrtek, 13. november, ob 19:00 – Strip.art.nica Buch
Miki Muster podpisuje 11. knjigo iz Zbirke Miki Muster.
– Petek, 14, november, ob 19:00 – Strip.art.nica Buch
Tomaž Lavrič predstavlja in podpisuje strip album Bosanske basni.
Se vidimo!

naslovnica Amalietti Pet ocetovMM 11basni_web

     Marjan Amalietti – Pet očetov Neninega otroka
     Prva dva Amaliettijeva črno-bela stripa Kora & Dora in Pet očetov Neninega otroka ter barvna, razširjena predelava Pet očetov Neninega otroka v našem prvem Strip albumu izvrstno prikazujejo avtorjev razvoj kot scenarista in risarja stripov. Leta 1987 je za črno-beli strip Pet očeva Neninog deteta prejel dve največji jugoslovanski nagradi za strip v Beogradu in Zagrebu, malo pred smrtjo leta 1988 pa Plaketo Andrije Maurovića, kar je bilo tedaj najvišje jugoslovansko priznanje.

     Cena: 25 eur

     Miki Muster – Zbirka Miki Muster 11
     V 11. knjigi so objavljene tri ponovljene zgodbe, ki jih je avtor zrisal nanovo v celoti, ker so bili originali izgubljeni. Dodana je še kompletna avtorjeva bibliografija.
     Cena: 25 eur

     Tomaž Lavrič – Bosanske basni
     Na Jadranskem morju se z letalonosilke dvigne lovec in poleti na rutinski opazovalni let nad gorečim Balkanom. A z višin ne vidi, kaj se v resnici dogaja spodaj – ne vidi malih ljudi, ki so se znašli v vojnem vrtincu. Stotin zgodb, krvavih basni. Zveri, mrhovinarjev, splašenih čred. Krvolokov in žrtev. Po večini žrtev.

     Stripovski album Bosanske basni je bil preveden in izdan tudi v Franciji, Italiji, Španiji in na Hrvaškem. Prejel je Grand prix za album leta v švicarskem Sierru in Srebrnega leva  – Prix du Lion v Bruslju. Zastopan je v La Bedetheque ideale francoskega Muzeja stripa in v britanski enciklopediji 1001 Comics.
     Cena: 16 eur

Stripburger je dobil nagrado v Pragi

Na mednarodnem stripovskem festivalu KomiksFEST!, ki je potekal med 29. oktobrom do 2. novembrom v Pragi, je Stripburger prejel častno
nagrado Muriel za izjemne dosežke in poseben doprinos k razvoju neodvisnega oz. avtorskega stripa ter podporo pri uveljavljanju čeških avtorjev.

Revija Stripburger že več kot dve desetletji spodbuja razvoj stripovske kulture in produkcije s kontinuirano založniško dejavnostjo, razstavami,
delavnicami, natečaji in drugimi stripovskimi projekti tako v domačih logih kot znotraj mednarodne stripovske scene.

Juhej in strumno naprej!

———————————————————————————————————————————————————————

Že štiri leta so minila, odkar je Stripburger z razstavo »Pozdravi iz Striponije« gostoval na mednarodnem stripovskem festivalu KomiksFEST! v Pragi, in skrajni čas je že za ponovno obleganje češke prestolnice.

KomiksFEST! je neodvisni mednarodni festival stripa, katerega poslanstvo je promocija stripa kot mladega, dinamičnega, atraktivnega in univerzalnega medija sporočanja. Letošnja, že 9. edicija festivala, bo potekala med 29. oktobrom do 2. novembrom na različnih lokacijah v Pragi. Vključevala bo predstavitve stripovskih izdaj, razstave, filme, gledališke performanse, delavnice, podpisovanja stripov in pogovore z avtorji. Na festivalu bo zastopan cvetober čeških stripovskih ustvarjalcev, med letošnjimi uglednimi gosti iz inozemstva pa poleg Stripburgerja najdemo tudi pred leti z Eisnerjem nagrajenega Alexa Maleeva iz Bolgarije, francosko ustvarjalko Dominique Goblet, mlado in talentirano švicarsko umetnico Johanno Schnable in finski kolektiv Kutikuti.

Naš kolektiv se bo na festivalu predstavil s tistim, kar nam gre najbolje od rok – to je z novo mednarodno potujočo razstavo »Pozor, delo!«, ki jo bomo postavili na ogled nikjer drugje kot v prostorih nekdanje tovarne, zdaj mednarodnega centra sodobnih umetnosti MeetFactory.

Razstava je od letošnje pomladi dalje obredla že dober del evropske zemlje (od Ljubljane preko Leipziga in Francije do Trevisa), svoj pohod po stripu prijaznih krajih pa bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Predstavlja dela mednarodnega ad hoc sindikata več kot 50 ustvarjalcev, med katerimi je tudi kopica domačih avtorjev: Kaja Avberšek, Boris Beja, Mina Fina, Domen Finžgar, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Tanja Komadina, David Krančan, Matej Lavrenčič, Matej Kocjan – Koco, Matej Stupica, Andrej Štular, Bojan Albahari, Žiga Aljaž in Marko Kovačič.

Stripburgerjeve barve bodo v Pragi zastopali David Krančan (stripavtor in urednik), Tanja Skale (urednica) ter Dāvis Ozols (stripavtor in posvojeni Stripburgerjev »vajenec« iz Latvije), družbo pa nam bo v Pragi delal tudi naš dolgoletni sodelavec iz sosednje Hrvaške, med drugim tudi avtor naslovnice Workburgerja, Igor Hofbauer, ki se bo na festivalu predstavil tudi s samostojno razstavo stripov in plakatov.

Vrhunec festivalskega dogajanja bo t.i. »Stripovska sobota«, 1. novembra v MeetFactory, ko bo poleg sejma stripov, potekal tudi pogovor o razstavi, delu ter seveda stripih s predstavniki naše revije, »legende stripovskega undergrounda«, kot so zapisali gostitelji v napovedniku.

Stripom čast in oblast!