Stripolisfest – Sobota 21.06.2014

SEJEM STRIPOV IN ZINOV,
DELAVNICE, 
PREDSTAVITVE NAJNOVEJŠIH STRIPOVSKIH IZDAJ IN POGOVORI Z AVTORJI, 
ČASTNI GOST IGOR KORDEJ 
IN KONCERT MARTIN RAMOVEŠ BAND!

  Letošnjo sezono Stripolisa bomo zaključili z drugo izdajo Stripolisfesta, enodnevnega festivala praznovanja stripa. V soboto, 21. junija bomo od poldneva pa vse do poznega večera častili deveto umetnost s celodnevnim programom pred Kinom Šiška in v njem.
Čez dan boste lahko na stojnicah domačih založnikov brskali po domala vseh v slovenščini dostopnih stripovskih izdajah, na voljo bo kakovosten nabor stripov tujih založnikov, cvetel bo mini strip bazar z rabljenimi izdajami starih klasikov, pridružili pa se nam bodo tudi kreativni samoizdajatelji, ki bodo predstavljali svoje zine.
Vsi mlajši ljubitelji stripa, ki bi želeli spoznati, kako nastane strip, ste že dopoldan lepo vabljeni na Stripburgerjevo mini delavnico stripa, ki jo bo vodil David Krančan. Ustvarjalna delavnica zinov pa vam bo ponudila priložnost, da se preizkusite v pripovedovanju, risanju in ustvarjanju svoje zine zgodbe/ideje. Z vami bosta Leon Zuodar in Tanja Milharčič.
Na odru na prostem se bodo tekom popoldneva ena za drugo vrstile predstavitve najnovejših publikacij izpod peres Mihe Hančiča, Marka Kocipra, Tanje Komadina, Martina Ramoveša in Iztoka Sitarja.
Dan bo do vrhunca pripeljal večerni intervju z največjim hrvaškim stripovskim mojstrom, Igorjem Kordejem, nekoč princem jugoslovanskega novega vala v stripu, danes pa uradno najproduktivnejšim strip profesionalcem na svetu in okronanim francoskim vitezom umetnosti.
Festival bo sklenil Martin Ramoveš Band, ki nam bo odpel svoj najnovejši stripovski album, sočasno izdan tudi v glasbeni obliki.     PROGRAM:
10.00 – 13.00, KameraSTRIPBURGERJEVA MINI DELAVNICA STRIPA: KAKO USTVARITI STRIP?
Revija Stripburger že več kot dve desetletji spodbuja razvoj stripovske ustvarjalnosti in kulture pri nas ter z različnimi stripovskimi delavnicami skrbi za dodatno izobraževanje na tem področju. Vsi mlajši ljubitelji stripa, ki bi želeli spoznati, kako nastane strip, ste lepo vabljeni na dopoldansko mini delavnico stripa, ki jo bo vodil David Krančan. Kratkemu pogovoru o stripu in predstavitvi delovnega procesa bo sledil jam session in izdelava lastnega enostranskega stripa. Za konec bomo pripravili skupinsko razstavo stripov, ustvarjenih na delavnici, ki bo vse do večera ogled na Stripolisfestu.
Delavnica je brezplačna in je namenjena starejšim od 10 let. Število udeležencev je omejeno, obvezne prijave na:burger@mail.ljudmila.org.
VSA MESTA SO ŽAL ŽE ZASEDENA!
12.00  – 15.00, KioskZINE DELAVNICA
Vsak zine ima svojo zgodbo/idejo, ki se lahko predstavi na neobičajne načine. Enodnevna ustvarjalna delavnica zinov je zato priložnost, da se preizkusiš v pripovedovanju, risanju, ustvarjanju svoje zine zgodbe/ideje. Ker oblika zinov prenese marsikaj v vizualnem smislu, se zgodbo/idejo lahko predstavi večplastno ali pa jasno in direktno ali pa … Tako je tokratna brezplačna delavnica za vse tiste, ki zine spoštujete in obožujete, hkrati pa bi se radi preizkusili v izzivu, da predstavite in ustvarite svoj zine. Ob tem vam bomo delali družbo in vam pokazali še kakšen “zine” način ustvarjanja.
Z vami bosta Leon Zuodar in Tanja Milharčič. Obvezne prijave na: kiosk@kinosiska.si.
12.00 – 20.00, letni vrt Kina ŠiškaSEJEM STRIPOV IN ZINOV
Osrednji del Stripolisfesta bo predstavljal sejem stripov in zinov, ki bo ponudil pregled domače stripovske bere in novih izdaj. Od poldneva pa vse do večera boste lahko na stojnicah domačih založnikov brskali po domala vseh v slovenščini dostopnih stripovskih izdajah, na voljo bo kakovosten nabor stripov tujih založnikov, cvetel bo stripovski bazar, na katerem bo možno zamenjati, prodati in kupiti rabljene izdaje starih klasikov, pridružili pa se nam bodo tudi kreativni samoizdajatelji, ki bodo predstavljali svoje zine.
Na sejmu se s stripi za male in velike stripoljubce predstavljajo Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Didakta, Stripburger / Forum Ljubljana, Založba Alica, Založba ZRC SAZU, KUD Apokalipsa, Sanje, Komikaze, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta,  Društvo ljubiteljev stripov Stripoholik, Strip.art.nica Buch, Striparna Oblaček, KIOSK Kino Šiška, med avtorji zinov pa boste lahko našli tandem Beli sladoled, Nez Pez, Marka Šajna, kolektiv Freš Treš, Bibo Košmerl, Ajo Sredanović in Nežo Grum, Erika Lauri Kula …
V primeru slabega vremena bo sejem stripov potekal v zgornjem preddverju Kina Šiška.
16.00 – 17.00, KomunaSKRIVNOSTI STRIP REŽIJE Z IGORJEM KORDEJEM
Igor Kordej je mojster stripovskega kadriranja, režije in kompozicije strani. Ob štirih popoldne ste tako vsi uka željni risarji kot tudi vsi, ki vas zgolj zanimajo skrivnosti stripovskega komponiranja, vabljeni na poučen sprehod skozi enega od Kordejevih stripov s pojasnili samega mojstra, zakaj se je kje odločil za kak režijski ali grafični prijem.
17.00 – 19.00, letni vrt Kina ŠiškaPREDSTAVITVE NOVIH STRIPOVSKIH IZDAJ IN POGOVORI Z AVTORJI
Na odru pod Šiškino krošnjo se bodo tekom popoldneva ena za drugo zvrstile predstavitve najnovejših stripovskih izdaj izpod peres domačih avtorjev, ki bodo svoje knjige tudi podpisovali. Z nami bodo Miha Hančič, Martin Ramoveš in Tanja Komadina, ki so letos izdali svoje uradne stripovske prvence, z novima albumoma pa se nam bosta predstavila tudi prekaljena mačka domače stripovske scene, Marko Kociper in Iztok Sitar. Z avtorji se bo pogovarjala Pia Nikolič.
V primeru slabega vremena bodo pogovori potekali v zgornjem preddverju Kina Šiška.
19.30, KomunaPOGOVOR Z IGORJEM KORDEJEM
Glavni gost festivala bo Igor Kordej, tisti sloviti Zagrebčan, ki je v poznih sedemdesetih skupaj z Mirkom Ilićem osnoval novovalovsko stripovsko gibanje Novi kvadrat posvečeno premikanju mej stripovskega jezika in postavljanju novih umetniških standardov v tedanji jugo produkciji. V devetdesetih ga je odneslo čez lužo, kjer je več kot deset let izzival občutljivost bralcev in urednikov pri superherojskem velikanu Marvelu, v začetku novega tisočletja pa je sit novega sveta presedlal k Francozom. Tam je bil le nekaj let nazaj po ducatih zrisanih bestselerjev (Kordej vsako leto na plan stisne osupljivih 300 strani stripa) nagrajen z redom viteza umetnosti, enim najvišjih galskih državnih priznanj za ustvarjalce v kateremkoli mediju. Z avtorjem bo debatiral Izar Lunaček.
21.00, KomunaKONCERT MARTIN RAMOVEŠ BAND
Blues, divji country, psihedelični odklopi ter angažirana besedila – v se to v živi izvedbi šestčlanske zasedbe Martin Ramoveš Band, ki predstavlja svoj novi, stripovsko-glasbeni album Nesojeni kavboji. Poleg pesmi z novega albuma skupina pripravlja še več presenečenj (namig: povsem sveže ter aranžmajsko predrugačene starejše skladbe z avtorskega repertoarja).
Zasedba: Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas, spremljevalni vokal), Luka Drobnič (bobni),
Miha Erič (orglice, spremljevalni vokal), Žiga Lovšin (klaviature), Julijan Erič (solo kitara).
www.martin-ramoves.com

Vsi dogodki v okviru Stripolisfesta so brezplačni.
Organizacija Kino Šiška.

Ali evroposlanci berejo stripe?

Kultura

Ali evroposlanci berejo stripe?

Slovenijo lahko odstraniš z Balkana, vendar Balkana ne moreš odstraniti iz Slovenije

Zoran Smiljanić  |  Mladina 24  |  13. 6. 2014

Komaj slab teden po volitvah v evropski parlament se je po poteh naših evroposlancev v Bruselj odpravila še ena delegacija. Udeleženci se nismo mogli pohvaliti s takšnim proračunom, udobjem ali medijskim pompom, kot so ga bili deležni naši vrli evroizbranci, na pot se nismo odpravili z letalom, pač pa s kombijem, vožnja pa se je namesto dobre urice vlekla debelih trinajst ur, z obveznimi zastoji na neskončnih nemških avtocestah vred.

Po naporni poti smo pristali v zmahanem penzionu, ki za zajtrk ni premogel niti navadne salame ali jajčka, ponoči pa smo se gnetli v tri- ali štiriposteljnih sobah s pol- ali nefunkcionalnimi kopalnicami. O dnevnicah, plačanih obrokih ali drugih ugodnostih smo lahko le sanjali; za vsako belgijsko pivo, pomfri ali čokolado smo morali iz lastnega žepa odšteti težko prigarane fičnike. Kaj fičnike, pravo malo bogastvo, saj so bruseljske cene za naše obubožane umetnike naravnost astronomske!

Slikovito devetčlansko delegacijo smo sestavljali člana združenja EPeKa, ki je dogodek organiziralo (Štefan Simončič in Peter Tomaž Dobrila), predstavnik Strip.art.nice Buch (Aleksander Buh), trije stripovski avtorji (Iztok Sitar in moja malenkost iz Slovenije ter Štef Bartolić iz Hrvaške), predstavnik sedme sile (Boris Jauševec) in še nekaj mavričnih spremljevalcev. Čeprav naša skromna delegacija evroposlancem po standardu ni segala niti do nožnih prstov, je požela največji moštveni uspeh v zgodovini slovenskega stripa: v največjem, najlepšem in najpomembnejšem evropskem stripovskem muzeju, Belgijskem centru stripa (Centre Belge de la Bande Desinée), smo sodelovali na razstavi 100 let na Balkanu, ki so jo odprli 3. junija, podrli pa jo bodo 16. novembra letos.

Kljub sijajnemu dosežku pa naslov razstave nekoliko bode v oči. Slovenci smo se namreč dolgo na vse kriplje trudili, da bi se izkopali iz balkanskega kotla, in prepričevali vse, ki so imeli pet minut časa, da mi pa že ne sodimo v to barbarsko, zdraharsko, kriminalno, koruptivno in necivilizirano združbo. Potem pa se nam je projekt »druga Švica« nekoliko sfižil in za nameček so nas zahodnjaki spet porinili tja, od koder smo si tako želeli oditi. Zato pomeni ta razstava našo simbolno vrnitev na geografski in duhovni prostor, s katerega smo nekoč dezertirali, zdaj pa se tja skesano vračamo. Še posebej, če imamo od tega korist. In če lahko sodelujemo na tako ugledni razstavi, nam preostane le, da pogoltnemo ponos in s stisnjenimi zobmi privolimo, da smo tudi mi del tega presnetega Balkana. Sicer pa lahko, vsaj kar zadeva strip, Slovenci upravičeno zavidamo svojim nekdanjim sodržavljanom. Srbija in Hrvaška sta stripovski velesili, številni njuni avtorji rišejo za ugledne zahodne založnike, pri nas pa so le redki izbranci povohali obljubljeni Zahod. No, zdaj smo ga vsaj za hip okusili tudi mi.

Belgijski center stripa je razgibana palača v slogu art nouveau s steklenim stropom, ki jo je projektiral znameniti arhitekt Victor Horta (1861–1947). Zgradili so jo leta 1906, sprva je bila v njej veletrgovina s tekstilom, o čemer pričajo velikanske ilustracije različnih mojstrov stripa, razstavljene po muzeju, na katerih trgovci po osrednjem stopnišču prenašajo velike bale blaga. Zadnjih 25 let je stripovski muzej s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, bogato knjižnico, digitalnim arhivom, kipi stripovskih junakov in še in še … Muzej ima 4200 m² površine, na leto ga obišče več kot 200 tisoč obiskovalcev. Ko smo v avli zagledali štirimetrski model slovite Tintinove (izgovori se Tenten) rakete, okrašene z rdeče-belo šahovnico, je lucidni hrvaški stripar Štef Bartolić nonšalantno navrgel: »Ste vedeli, da so Hrvati prvi prišli na Luno?«

Belgija je dežela stripa. Francosko-belgijska šola stripa je najbolj uveljavljen pripovedni slog v Evropi, njen najvidnejši predstavnik je Hergé, ki je s svojim legendarnim Tintinom lansiral t. i. ligne claire (čisto linijo). Z več kot 700 stripovskimi avtorji je Belgija s striparji najgosteje poseljena dežela na svetu in skoraj vsi imajo občinstvo. Stripi so povsod, na ulicah, postajah podzemne železnice, majicah, pričeskah, tatujih, v knjigarnah, izložbah, muzejih … Stripovski junaki so nacionalne ikone, država jih promovira in trži kot največje filmske ali glasbene zvezde. V Bruslju obstajajo vsaj trije itinerarji za turiste, po katerih ti hodijo po mestu in na fasadah stavb odkrivajo murale s Tintinom, Gastonom, Smrkci in drugimi junaki. Okej, saj lahko vihamo nos, da je vse skupaj en sam eksploatacijski kič in vsesplošna komercializacija, toda vseeno gre za številke, podatke in tudi razmere, ob katerih slovenski avtorji lahko občutimo le globoko fovšijo.

Pot na Zahod se je pravzaprav začela pred dvema letoma, ko je združenje EPeKa v Umetnostni galeriji Maribor pripravilo orjaško razstavo Stripovski junaki rešujejo Evropo, ki je bila in je ostala največja skupinska razstava v Sloveniji pa i šire, saj je na njej sodelovalo impresivnih 140 avtorjev iz vse Evrope, predstavili pa so se s 162 stripovskimi tablami. Večino del je prispeval hrvaški zbiralec, založnik in zanesenjak Mladen Novaković (Stripforum Zagreb), iz ozadja pa je povezovalske niti vlekel stripovski boter Aleksander Buh, lastnik ponarodele Strip.art.nice Buch, kamor že leta hodijo na romanje avtorji in stripoljubci od blizu in daleč. In če so stripovski junaki že reševali Evropo, je bil čas, da se tudi zares odpravijo na obljubljeni Zahod. Trio EPeKa, Novaković & Buh tvori organizacijsko os, odgovorno, da se je mariborska razstava uspešno prelila v ugledni bruseljski stripovski muzej. Tokrat 67 avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije razstavlja 83 tabel, med katerimi najdemo take kuriozitete, kot so stripi ruskih emigrantov iz tridesetih let v Srbiji ali stripi, nastali v NDH. Vseh sodelujočih je preveč, zato naštejmo le domače moštvo: Miki Muster, Jelko Peternelj, Kostja Gatnik, Tomaž Lavrič, Vasja Čuk, Iztok Šušteršič, Iztok Sitar in vaš kronist. Žal brez punc. Res smo Balkanci.

Uvertura v glavni dogodek je bila razstava cveta slovenskih avtorjev (Marjan Amalietti, Bernard Kolle, Marko Kociper, Damjan Stepančič, Izar Lunaček, Jakob Klemenčič ter že omenjeni Muster, Lavrič, Gatnik, Sitar in Smiljanić) na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. Odprtja in prijetnega pogovora z avtorji so se udeležili številni gostje, med njimi nekdanji belgijski veleposlanik v Sloveniji, ekscelenca Jean-Louis Mignot, pa tudi veleposlanik Matjaž Šinkovec. Gospod Šinkovec je v nagovoru zbranim priznal, da je v osemdesetih letih v Mladini prebral nekaj strani stripa »Hard … in še nekaj …«, za kar je bil deležen spontanega krohota prisotnih, saj so vsi vedeli, za kateri strip gre.

Odprtje razstave v Belgijskem centru stripa je bilo tako slovesno in slavnostno, kot če bi pri nas v Narodni galeriji denimo odprli razstavo impresionistov. Prišlo je kup stripovskih avtorjev in publicistov, ki jih je mladi in energični direktor muzeja Willem De Graeve kot po tekočem traku predstavljal naši delegaciji. Izmenjava izkušenj je bila informativna in zanimiva, pa tudi naporna, saj smo bili avtorji čez čas čisto izmozgani od številnih kontaktov, informacij, stališč, politike, zgodovine in mnenj, ki smo jih skušali instantno posredovati evropskim kolegom in gostiteljem. Še zdaj nisem prepričan, ali so nas videli kot malce drugačne stanovske kolege ali kot predstavnike bizarnih plemen z južnega konca Evrope, ki venomer začenjajo nekakšne krvave vojne in uživajo v vojskovanju. Najbrž oboje.

Kaj reči na koncu, ko se je dim razkadil, ko so se vtisi polegli? Vsekakor gre za promocijo slovenskega stripa, kakršne še ni bilo, za vpletene pa za dobrodošel podatek v CV-ju, s katerim se bomo postavljali pred kolegi, prijatelji in ministrstvom za kulturo, ko se nam bo iztekla pravica do plačevanja prispevkov. Dvomim pa, da bo razstava razen referenc prinesla kakšne konkretne koristi ali naročila za avtorje. Ta pridejo le z nadarjenostjo, vztrajnostjo in garaškim delom. To je edino, kar odpira meje, in to premorejo le redki.

In če končamo še neformalno tekmo stripovske delegacije z našimi evroposlanci: za zdaj smo striparji za prepoznavnost Slovenije zagotovo naredili več kot naši evroposlanci oziroma lahko pokažemo več. Kaj bi šele naredili, če bi imeli njihove plače.

Stripovska karavana pa gre dalje. Konec junija bomo slovenski avtorji razstavljali v mestu, kjer se je pred stotimi leti vse skupaj začelo: v Sarajevu. Nasvidenje v naslednji vojni.

O avtorju članka

Zoran Smiljanić je eden naših najbolj priznanih stripovskih avtorjev in tudi eden najboljših scenaristov za dolge zgodbe v širši regiji. Sodi v generacijo striparjev, ki jo je v drugi polovici osemdesetih let pod pokroviteljstvom Mladine povezal pokojni Ivo Štandeker. Najbolj prepoznaven je po albumih Hardfuckers, prvem slovenskem realističnem stripu z značajem trde politične fikcije, in Meksikajnarji, v katerem pota Slovencev, prostovoljcev v vojski mehiškega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, raziskuje skozi pet albumov, od katerih so štirje že izšli, sklepnega pa še čakamo.

Stripovska razstava:
100 let na Balkanu
Kdo: 67 avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH in Makedonije
Kje: Centre Belge de la Bande Desinée, Bruselj, Belgija
Kdaj: do 16. novembra 2014

Vir: http://www.mladina.si/157553/ali-evroposlanci-berejo-stripe/

Jaka Racman praznuje 80. rojstni dan

New York, 09.06.2014, 19:08 | STA / B.T.

Godrnjavi in nerodni Disneyjev junak Jaka Racman danes praznuje 80. rojstni dan. Ideja zanj se je znamenitemu ilustratorju Waltu Disneyu porodila, ko je želel ustvariti nasprotje prijaznega in veselega Mikija Miške, odrasel in zapleten lik.

Jaka Racman in Miki Mišek

Jaka Racman je pred desetletjem, ko je bil star 70 let, dobil zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih. Z njim v glavni vlogi so posneli številne risanke in filme, z ostalimi Disneyjevimi liki pa ga “v živo” lahko srečate v Disneylandu. (Foto: Reuters)

Jaka Racman se je v javnosti prvič pojavil 9. junija 1934. V 80 letih svojega obstoja se je preizkusil v več kot sto različnih poklicih, vendar v vseh neuspešno. Vedno je brez denarja in pada iz ene neuspešne pustolovščine v drugo. Ne glede na vse neuspehe in ponižanja pa se racak ne preda, zaradi česar je postal zelo priljubljen.

Jaka Racman je med drugim dobil svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem pločniku slavnih in se pojavil v številnih filmih oz. risankah.

V 40. letih prejšnjega stoletja je celo “sodeloval” v drugi svetovni vojni, saj je bil glavni junak risanega filma Der Fuehrer’s Face iz leta 1943. Ta protinacistični propagandni film, v katerem Jaka Racman večkrat uporabi nacistični pozdrav ter izdeluje bombe za naciste, nato pa se zbudi iz nočne more in objame Kip svobode, je bil med drugim nagrajen z oskarjem.

V Evropi je Jaka Racman ponekod celo priljubljenejši od najslavnejšega Disneyjevega lika Mikija Miške. Racak, ki mu je njegov “oče” nadel ime Donald Duck, je v različnih državah znan pod različnimi imeni. Na Danskem ga denimo imenujejo Anders And, v Italiji Paperino in v Indoneziji Donal Bebek.

Vir + video: http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/jaka-racman-praznuje-80-rojstni-dan.html