Izjava tedna

»Včasih so mladi sledili Binetu Kordežu, Igorju Bavčarju, Ivanu Zidarju in drugim. Cele generacije študentov ekonomije so lepile njihove posterje na stene svojih sob.«
Lastnik podjetja Duol Dušan Olaj v Večerovi prilogi V Soboto o padlih idolih

Mladina 8/2016

Razstava Davida Krančana v Celju

Galerija PLEVNIK-KRONKOWSKA, Razlagova ulica 9, Celje

Vabilo na stripovsko razstavo Davida Krančana:
PIJANI ZAJEC

sobota, 5.3.2016, ob 20. uri

Pijani zajec je stripovski album s področja ljudskega slovstva iz Rezije. Vendar pa je ta izdelek ljudske domišljije avtor vsebinsko predelal in ga prilagodil vzdušju aktualnega trenutka: predloga klasične pripovedke se tako preobraža predvsem v prigod polno priliko o človeškem značaju. Razstavljene strani iz stripa bodo dopolnjevale tudi stenske poslikave. Krančanov Pijani zajec je na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najlepši slovenski strip leta 2015.

  Razstava bo odprta do 26.3.2016

  Dodatne informacije: 041 977 958 (Matija Plevnik)

Marijan Amalietti – Razstava erotičnega stripa

Spoštovani!

Letošnji 8. marec bo v galeriji Prostor EPEKA prav poseben, saj je namen tokratne provokativne razstave postaviti žensko kot lik v ospredje.
Za časa Jugoslavije je bil
Marijan Amalietti med prvimi risarji stripa in eden prvih slovenskih »spolno osvobojenih umetnikov«, o čemer priča tudi naša razstava.

Galerija Prostor EPEKA
Koroška cesta 8, Maribor

19.00 Otvoritev razstave Marjana Amaliettija
Avtorjevo življenje in delo bosta predstavila sin Peter Amalietti in
Aleksander Buh

Razstava je postavljena v sodelovanju z Zavodom Strip art, Strip.art.nico Buch in Petrom Amaliettijem.

Ogled razstave je dovoljen le polnoletnim!

Marijan Amalietti
Marijan Amalietti se je rodil 19. julija 1923 v Ormožu v družini furlanskega porekla. Gimnazijo je začel obiskovati v Mariboru, vendar je maturiral v Jagodini, kamor so ga z družino izgnali med drugo svetovno vojno. Po maturi se je priključil partizanom in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in študiral na ljubljanski Tehnični fakulteti, kjer je leta 1954 diplomiral iz arhitekture in nato od leta 1957 poučeval arhitekturo risanja ter osnove projektiranja in kompozicije. Kot arhitekt je znan po notranji preureditvi hotela Union in projektu njegovega prizidka. Njegov obsežni življenjski opus razen arhitekture obsega tudi slikarstvo, ilustracijo, karikaturo in strip.
Opremil je številne knjige (Vojna in mir, Ana Karenina, Dekameron…), največ za mladino (slikanica Maruška potepuška, povest …). Ilustracije je objavljal v mladinskem periodičnem tisku (Kurirček, Ciciban, Pionirski list…), kot karikaturist je sodeloval pri humorističnih časopisih (Pavliha, Toti list, Ljudska pravica, Mad magazine…), znan je po stripih (Gregor Tisiglavca, Vesele počitnice, Pet očetov Neninega otroka, Pika nogavička, Omara tete Mete …), bil je tudi avtor lutk in scenograf pri lutkovnih filmih.
Je dobitnik številnih nagrad: Tomšičeve nagrade za karikaturo (1956 in 1957), skupinske Prešernove nagrade (1959, kot sodelavec Branka Simčiča pri projektiranju Gospodarskega razstavišča v Ljubljani), prve nagrade Mednarodnega knjižnega sejma v Beogradu za Maruško potepuško (1977), Levstikove nagrade za ilustracije knjig Netočka Nezvanova in Ulenspiegel (1978), tretje nagrade za strip za odrasle 5 očeva Neninog deteta (Beograd 1987), diplome in nagrade za isti strip, ki ga je časopis Polet razglasil za najboljši jugoslovanski strip v letu 1987, in jugoslovanske nagrade Andrija Maurovića (1987) za življenjsko delo na področju stripa. V mladosti je bil tudi športnik in sicer plavalec in vaterpolist, pa tudi navdušen smučar. Umrl je 23. aprila 1988.