Legendarni stripi Mikija Mustra postavljeni na ogled v Semiču

.. Miki Muster Knjižnica

Ob letošnji 100. obletnici rojstva Mikija Mustra (1925 – 2018), smo v Krajevni knjižnici Semič pripravili priložnostno razstavo, ki si jo lahko vse do 24. oktobra ogledate v knjižnici v času njene odprtosti. Na razstavi si lahko ogledate barvne stripe na kapa ploščah, ki nam jih je prijazno posodila Strip.art.nica Buch, v čitalnici pa smo postavili na ogled njegova knjižna dela.

Večina pozna Mustra kot ilustratorja in animatorja, saj, čeprav je bil po poklicu akademski kipar, ga je vseskozi neizmerno privlačil svet stripov. Njegov opus obsega res veliko množico književnih del in ker je bil na tem področju pionir, lahko njegova dela uvrstimo med kulturno dediščino. Ravno tako je »oral ledino« na področju slovenskega animiranega filma, ustvaril pa je ogromno število reklamnih spotov v takratnem času.

Številne generacije ga poznajo predvsem po stripu Dogodivščine Zvitorepca, ki ga je risal in pisal neprekinjeno polnih enaindvajset let. Zvitorepcu sta se kasneje pridružila še Lakotnik in Trdonja; nastalo je preko štirideset zgodb, v katerih je ta nepozabna trojica središče vsega dogajanja.

Lepo vabljeni, da tudi vi pokukate v čudoviti svet stripa z brezčasnimi slovenskimi junaki.

… »Že vidim, da bomo postali prijatelji!«

Vir + več slik: Legendarni stripi Mikija Mustra postavljeni na ogled – Knjižnica Črnomelj

Miki Muster v Brežicah

Z nostalgijo odeta razstava Stripi Mikija Mustra

»Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.«

Avtor teh besed je Miki (Nikolaj) Muster, animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser, čigar stoto obletnico rojstva bomo obeležili 22. novembra letos.

Mustrova dela so del slovenske kulturne dediščine. Knjižničarji z veseljem opažamo, da starejši svoje navdušenje nad njegovimi stripi radi in uspešno prenašajo na mlajše generacije. To nas je tudi spodbudilo k temu, da gostovanje razstave Stripi Mikija Mustra uresničimo prav v aprilu 2025, ki je za nas še posebej prazničen – obeležujemo namreč dvajset let obstoja mladinskega oddelka knjižnice. Gostujočo razstavo smo na ogled postavili v sodelovanju z Aleksandrom Buhom iz Strip.art.nice Buch, ki pravi, da je gospod Muster s svojimi deli dosegel, da še v starejših letih čutimo otroka v sebi.

Prijazno vabljeni, da si v odpiralnem času Knjižnice Brežice ogledate, kaj vse smo pripravili za vas. Ob vhodu vas v vitrini pozdravi nekaj primerkov Mustrovih stripov in podatkov o njegovem življenju in delu ter tudi o tem, kaj so različne organizacije pripravile oziroma izdale ob njegovi stoti obletnici rojstva. Ko pa se po stopnicah povzpnete v prvo nadstropje, vas na strokovnem oddelku knjižnice nagovorijo črno-bele in barvne stvaritve. Z mnogih vam v pozdrav mahajo trije dobro znani junaki – Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik.

Z nostalgijo odeto razstavo si lahko ogledate vse do zadnjega dne letošnjega aprila.

Mateja Kus, bibliotekarka

Z nostalgijo odeta razstava Stripi Mikija Mustra

Vir: https://knjiznica-brezice.si/napovednik-dogodkov/utrinki-z-dogodkov/z-nostalgijo-odeta-razstava-stripi-mikija-mustra/
Več slik na: https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/kultura/z-nostalgijo-odeta-razstava-stripi-mikija-mustra-1810242

Festival Tinta

Festival Tinta do nedelje ponuja raziskovanje pisanih stripovskih svetov

Od 8. do 12. oktobra na več lokacijah po Ljubljani

Na več lokacijah po Ljubljani se začenja 12. mednarodni festival Tinta. V sklopu festivala bodo potekale različne delavnice, pogovori, mojstrski tečaji in pripovedovalski dogodki. V soboto bodo podelili tudi nagrade zlatirepec in nagrado Sophie Catille.

Festival organizirajo Kino Šiška, Stripburger/Forum Ljubljana in Zavod Stripolis. Foto: Festival Tinta
Festival organizirajo Kino Šiška, Stripburger/Forum Ljubljana in Zavod Stripolis. Foto: Festival Tinta

Francoski stripar Benjamin Renner je leta 2012 zaslovel z animiranim celovečercem o medvedu Ernestu in miški Celestini z naslovom Ernest et Celestine, ki je prejel nagrado cezar in nominacijo za oskarja. Na festivalu Tinta se bo predstavil z razstavo v Galeriji Equrna in obiskovalce popeljal v zakulisje procesa od stripa do animiranega filma.

Sanjska popotovanja, pokrajine nezavednega, simbolizem, tetovaže, dojenčki in duhovi sestavljajo nekonvencionalne svetove danske striparke Rikke Villadsen, piše na uradni spletni strani festivala. Avtorica bo razstavljala na skupinski razstavi Holyburger v Galeriji Alkatraz, ki jo je dopolnila z izvirnimi risbami iz stripa, ustvarjenega za istoimensko Stripburgerjevo antologijo.

Poleg omenjenih se bodo letos predstavili belgijski stripar in ilustrator Lukas Verstraete, nemški dvojec Elizabeth Pich in Jonathan Kunz, ki sodelujeta kot War and Peas, ter hrvaški umetniški kolektiv in tiskarski laboratorij Smak Press.

Festival se bo v soboto končal s podelitvijo nagrad

Poleg razstav program festivala prinaša stripovski sejem, pogovore, branja, predavanja, družinska vodstva in mojstrske tečaje gostujočih umetnikov, delavnice in pripovedovalske dogodke za otroke. Končal se bo s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše domače stripe, ki se jim tudi letos pridružuje nagrada Sophie Castille za najboljši stripovski prevod v slovenščino. Na podelitvi bo nastopil tudi kantavtor Niko Novak, ki je z vizualno umetnico Tamaro Mihalič letos ustvaril glasbeno-stripovski album Haphazard Rerurns (ŠKUC, 2025).

Žirijo letos sestavljajo striparka Dora Kaštrun, kritičarka Katja Štesl ter oblikovalec Žiga Valetič, nagrado Sophie Castille pa bo podelil priznani britanski stripovski zgodovinar in teoretik Paul Gravett.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar bosta danes predstavili še nov projekt Nacionalni dan stripa. Osrednji dogodek projekta bo potekal 22. novembra, ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/festival-tinta-do-nedelje-ponuja-raziskovanje-pisanih-stripovskih-svetov/760076

Iskrive karte

Iskrive Slovenke in Slovenci

Pred nedavnim so v Šolskem centru Kranj izdali knjigo esejev o iskrivih Slovenkah in Slovencih, ki je rezultat projekta Iskrive karte, na katerih so upodobljene vizionarske osebnosti, ki so zaznamovale našo zgodovino in tlakovale pot sodobni Sloveniji.

Ob predstavitvi zbirke esejev Iskrive karte: (z leve) Aleš Musar, Marko Arnež, Polonca Hafner Ferlan, Ciril Horjak in Jože Drenovec. / Foto: Igor Kavčič
Ob predstavitvi zbirke esejev Iskrive karte: (z leve) Aleš Musar, Marko Arnež, Polonca Hafner Ferlan, Ciril Horjak in Jože Drenovec / Foto: Igor Kavčič

Izid knjige Iskrive Slovenke in Slovenci, ki ji je dodan dvojni komplet Iskrivih kart – v petih letih je to že peti ponatis tako med ljubitelji iger s kartami kot različnimi zbiralci priljubljenih igralnih kart – je ekipa snovalcev in sodelavcev v projektu, ki poteka v okviru Šolskega centra Kranj, pospremila na posestvu Brdo pri Kranju. Ne naključno, saj je kot pikov kralj na igralni karti upodobljen prav baron Žiga Zois, katerega rodbina je bila na prehodu iz 18. v 19. stoletje tudi lastnica tamkajšnjega gradu in posestva.

Soavtorje kart in pisce besedil v knjižni izdaji je po gradu Brdo in skozi Zoisovo knjižnico – ki sicer ima nekaj starejših knjig, recimo originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, a so v njej predvsem knjige zadnjih osemdesetih let – popeljal prav poseben vodič. Poznavalec grajske zgodovine in iskriv pripovedovalec je bil namreč Aleš Musar, soprog predsednice države Nataše Pirc Musar.

Karte z zgodbami

Idejo o Iskrivih kartah je konec prejšnjega desetletja vzniknila profesorjema v Šolskem centru Kranj Marku Arnežu in Polonci Hafner Ferlan, saj sta v igralnih kartah videla mnogo več kot zgolj igro. K sodelovanju sta povabila akademskega slikarja in ilustratorja Cirila Horjaka, ki se je z veliko predanostjo lotil upodabljanja izbranih znanih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo zvedavostjo, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo oblikovali našo kulturno zgodovino. V svojih ilustracijah je v ospredje postavil ključne značajske poteze 18 posameznikov, z vsako podobo je raziskal globino njihovih značajev in jih ovekovečil na način, ki presega zgolj vizualno podobo.

»Iskrive karte smo zasnovali kot učno orodje in igro, pri čemer vsak portret na kartah spremlja bogata zgodba, predstavljena skozi predavanja in prispevke. Predavatelji so s strastjo in poglobljenim znanjem predstavili iskrive Slovenke in Slovence, ki so nas navdihnili za ta projekt,« poudarjata avtorja ideje in vodje projekta Iskrive karte. V Šolskem centru Kranj so predavanja dokumentirali s filmsko kamero, posamezni avtorji pa so na podlagi predavanj pripravili prispevke, ki so v kombinaciji s Horjakovimi upodobitvami zdaj ponujeni v branje in na ogled še v knjigi.

Izbrane iskrive osebnosti so: Ivan Tavčar, Hinko Smrekar, Edvard Rusjan, Alma Karlin, Karla Bulovec Mrak, Simon Gregorčič, France Prešeren, Jakob Aljaž, Anton Janša, Žiga Zois, Josipina Turnograjska, Pavla Jesih, Ivana Kobilca, Angela Piskernik, Janez Bleiweis, Janez Puhar, Josip Plemelj in Ignacij Borštnik; o njih pa so predavali in pisali Ivan Smiljanić, Ciril Horjak, Neda Rusjan Bric, Jerneja Jezernik, Zoran Srdić Janežič, Boris A. Novak, Brane Senegačnik, Peter Mikša, Andrej Šalehar, Luka Vidmar, Mira Delavec Touhami, Ferdinand Šerbelj, Nevenka Bogataj, Božidar Jezernik, Boris Gaberščik, Peter Šemrl in Vilma Štritof.

Prispevek k učnim uram

Večpomenskost v projektu Iskrive karte poudarja tudi Jože Drenovec, direktor Šolskega centra Kranj, ki je v uvodnik h knjigi med drugim zapisal: »Projekt Iskrive Slovenke in Slovenci ni le hommage največjim posameznikom naše zgodovine, temveč tudi opomin na poslanstvo šole: spodbujati radovednost, ustvarjalnost in kritično razmišljanje. Zgodbe, ki jih te osebnosti pripovedujejo, so most med preteklostjo in prihodnostjo, med dediščino in sodobnostjo. So izhodišče za učne ure, razmislek o vrednotah in pogovor o tem, kakšno družbo želimo graditi.«

IGOR KAVČIČ

Vir: https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/iskrive-slovenke-in-slovenci-276167/

Zbirka stripov v Muzeju novejše zgodovine Celje

Muzejska striparna: Dediščina 20. stoletja, zapisana v stripu

Zbirka stripov v Muzeju novejše zgodovine Celje

Ko smo pred leti v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravljali razstavo o popularni kulturi, smo obiskali bluesovskega glasbenika Braneta Mihajlovića – Kosto, pri katerem smo poleg anekdot iz glasbenega sveta in glasbene opreme našli še poseben zaklad.

To so bili kupi in kupi stripov, zabavnikov, časopisov in revij.

Veseli vandrokaš je ena najstarejših revij v zbirki, ki so izšle v letih pred drugo svetovno vojno. Foto: Egon Horvat
Veseli vandrokaš je ena najstarejših revij v zbirki, ki so izšle v letih pred drugo svetovno vojno. Foto: Egon Horvat

Te je več desetletij zbiral njegov tast Igor Kloar, ki jih je tedensko kupoval od konca 30. do začetka 90. let dvajsetega stoletja. Tako je zbral skoraj 5000 različnih izvodov iz držav nekdanje Jugoslavije, med katerimi izrazito izstopa Srbija, ki je imela najbolj razvit stripovski trg, iz Slovenije ter Avstrije.

Da gre za izjemno zanimivo gradivo, ni bilo dvoma že od samega začetka. Ko smo zbirko leta 2018 temeljito pregledali in pripravili za odkup ter hrambo, se je izkazalo, da ni le številčno obsežna, temveč da so mnoge serije skorajda ali celo povsem popolne. Številne stripe je nekdanji lastnik dal vezati v debele platnice, označene z napisi imen in letnikov oziroma številk. Tako se je nabralo 88 knjig, v katerih je zaradi tega odlično ohranjenih 3307 izvodov. Vključno s 1577 izvodi, ki niso vezani, gre tako za skoraj 10 metrov t. i. sivega tiska, ki je imel posebno vlogo v življenju številnih generacij, odraščajočih v preteklih desetletjih.

Pogled v zgodovino stripovskih revij

Zgodovina stripa sega le nekaj desetletij dlje v preteklost kot pa gradivo, ki ga hranimo v muzeju. Zgodbe v sličicah so se namreč prvič pojavile konec 19. stoletja v ZDA, v 20. stoletju pa so se množično razširile po Evropi in hitro postale izjemno priljubljene. To velja tudi za območje nekdanje Jugoslavije, kjer je že leta 1935 izšla revija Strip, ki velja za prvo specializirano revijo stripov.


Stripi, revije in zabavniki na policah zavzamejo skoraj 10 metrov prostora. Foto: Egon Horvat

Pred drugo svetovno vojno

O tem, kako razširjen je bil strip v predvojnih letih tudi pri nas, pričajo številni primerki iz nedavno pridobljene zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje, saj iz druge polovice tridesetih let preteklega stoletja muzej hrani več izdaj. Najstarejša med njimi je revija Mika Miš, ena prvih stripovskih revij v Jugoslaviji, ki je izhajala v Beogradu med letoma 1936 in 1941. V zbirki je ohranjenih 62 številk iz letnika 1937/1938. Različice imena ikonične Miki Miške, ki jo je leta 1928 ustvaril Walt Disney, je v svojem naslovu uporabilo več revij, med njimi dve reviji iz istega obdobja – Plavi zabavnik Mikijevog carstva ter Mickey Strip – Tednik senzacionalnih dogodkov in romanov v slikah. Tega je v letih 1938/1939 izdajalo časopisno-grafično podjetje Vjesnik iz Zagreba, eden najvidnejših ustvarjalcev revije pa je bil Walter Neugebauer, ki sodi med pionirje stripa v Jugoslaviji. Revija se je leta 1940 združila z revijo Oko in se preimenovala v Mickey Strip – Oko, nato pa še isto leto prenehala izhajati. Podobno usodo je imela tudi revija Veseli vandrokaš iz leta 1938, ki je bralkam in bralcem ponujala mešanico stripov, romanov v obliki podlistkov ter različnih zabavnih vsebin. Muzej hrani trinajst številk te revije ter devet številk Novega vandrokaša, ki jo je v zadnjih mesecih izhajanja nadomestil leta 1940.

Medtem ko so bile vse te revije bolj kratkega veka – revija Truba z italijanskimi in francoskimi stripi je na primer izšla v le 55 izvodih leta 1938 – pa je že leta 1939 začel izhajati Politikin zabavnik, ki ga lahko v Srbiji kupimo še danes. Poleg francoskega Spirouja tako velja za najstarejšo stripovsko revijo v Evropi. Namenjen je mladim bralkam in bralcem in je že od začetka objavljal stripe, znanstvene članke, zgodovinske prispevke in zanimivosti iz celega sveta. Priljubljen del Politikinega zabavnika so bili prevodi svetovno znanih stripov, kot so Racman Jaka, Asterix, Miki Miška, Flash Gordon in številni drugi. Po prekinitvi med 2. svetovno vojno je leta 1952 ponovno izšel s sloganom “za vse od 7. do 107. leta”, ki so ga priredili po sloganu kultnega francosko-belgijskega Tintina, “revije za mlade od 7. do 77. leta”. Če upoštevamo ta nekajletni premor, revija tako izhaja že 86 let. Zbiratelj, katerega zbirko hranimo v muzeju, je Politikin zabavnik kupoval v več obdobjih od najzgodnejših let pa vse do leta 1990 in shranil kar 524 kosov, največ iz prvih desetletij izhajanja.

Tri generacije Zvitorepca. Leta 1952 je bil kot strip objavljen v prilogi PPP, nato pa kot samostojna revija v letih 1970/71 in 1994. Foto: Egon Horvat
Tri generacije Zvitorepca. Leta 1952 je bil kot strip objavljen v prilogi PPP, nato pa kot samostojna revija v letih 1970/71 in 1994. Foto: Egon Horvat

Velik razcvet stripa

Največji razcvet so stripovske revije v Jugoslaviji dosegle v obdobju od 60. do 80. let dvajsetega stoletja, ko je hkrati izhajalo med 30 in 40 različnih revij, nekatere v nakladah več deset ali celo sto tisoč izvodov. Sredi 60. let dvajsetega stoletja je v Novem Sadu v Srbiji prvič izšla revija Panorama, ki je objavljala bogat izbor različnih tujih stripov in je veljala za osrednjo stripovsko revijo. V šestih letnikih je izšlo 318 številk in prav toliko jih vezanih v debele platnice hrani tudi muzej. Od drugih priljubljenih revij iz tega obdobja najdemo Stripoteko, Panoramo, Eks almanah, Cak in Cak ekstra, Zenit, Kremenkov zabavnik, Karavan, Biser strip in še kakšno. Te stripe je zbiratelj očitno tudi najbolj prebiral, saj predstavljajo velik del celotne zbirke.

Čeprav prevladujejo stripi, ki so izhajali v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in Zagrebu, ki so bili v tem obdobju središča stripovske produkcije na območju nekdanje Jugoslavije, pa se najde precej naslovov tudi iz Slovenije. Prva revija s stripi pri nas je bil Zvitorepec, ki je izšel leta 1966 in ga je izdajal Delov oddelek Tisk za mladino in razvedrilo, osrednji del revije pa so bili stripi Mikija Mustra. Te je predhodno objavljal v zabavni prilogi Slovenskega poročevalca PPP – Poletove podobe in povesti, ki je izhajala leta 1952 in je poleg stripov vsebovala še zgodbe, križanke, šale in novice.

Med slovenskimi naslovi se znajdejo še Majin strip – Nedeljna zabavna revija iz let 1960/61, pa tudi revije, ki niso izdajale stripov, ampak druge vsebine za mlajšo generacijo. Takšen je bil družinski ilustrirani časopis Tovariš z različnimi poučnimi članki, novicami, reportažami in potopisi, verjetno marsikomu znan satirični List za pametne Slovence Pavliha, med njimi pa s svojo barvitostjo izstopa Vseved: Enciklopedična revija za mlade. V treh letnikih revije najdemo številne poučne članke o okolju, vesolju, geografiji, živalih, kulturi in umetnosti, znanih osebnostih in podobno. Revijo je izdajal ČGP Delo in je izhajala vsakih 14 dni, razen med šolskimi počitnicami. S ceno 3,5 dinarja je bila skoraj dvakrat dražja od večine preostalih revij iz tistega obdobja, v nasprotju z njimi pa je bila tiskana na kakovosten gladek papir in izredno bogata z barvnimi ilustracijami. Čeprav je izhajala le med letoma 1970 in 1972, Vseved izstopa v zlatem obdobju slovenskega otroškega tiska.

V rubriki Človek in njegova civilizacija je na primer v več nadaljevanjih poročal o človeškem osvajanju Lune, kar je mlade v prvih letih po pristanku na Luni gotovo izjemno zanimalo. Foto: Egon Horvat
V rubriki Človek in njegova civilizacija je na primer v več nadaljevanjih poročal o človeškem osvajanju Lune, kar je mlade v prvih letih po pristanku na Luni gotovo izjemno zanimalo. Foto: Egon Horvat

Stripovske in revijalne vsebine kot okno v preteklost

Prebiranje stripov in revij razkrije marsikatero zanimivo dejstvo o času, v katerem so izšli. Zapisovanje cen v novem in starem dinarju na izvodih, ki so izhajali leta 1966, priča o menjavi valute, s čimer se je povečala vrednost dinarja za stokratnik. Cenam je zanimivo slediti tudi v letih, ko je v Jugoslaviji vladala visoka inflacija. Strip Art, sarajevska revija, je sredi leta 1985 stala 70 din, le leto dni kasneje pa že 150 din, ne da bi se med tem spremenila kakovost ali obseg priljubljene stripovske revije. Revija, ki je bila nekakšen povezovalni člen med jugoslovansko in evropsko stripovsko sceno, je sicer začela izhajati v 70. letih dvajsetega stoletja pri založbi Oslobođenje, odgovoren zanjo pa je bil Ervin Rustemagić – a le neformalno, saj je bil ob ustanovitvi še mladoleten in ga zato uradno niso podpisali kot glavnega urednika revije.

Revije so se poleg prodaje financirale tudi iz oglaševanja, zato v njih najdemo številne zanimive oglase. Radenska se je na primer v 60. letih 20. stoletja promovirala z geslom “osvežuje in zdravi”, kar bi bilo danes (najmanj) zavajanje potrošnikov. V revijah najdemo oglase za marsikateri predmet, ki se nahaja v naših muzejskih depojih, na primer tehtnice nekdanjega celjskega podjetja Libela, ki pa jo verjetno kdo med bralkami in bralci še vedno tudi uporablja doma.

Pri razvrščanju revij po letnikih in številkah je kdaj že kazalo, da kakšna številka manjka, pa se je pri podrobnem preučevanju gradiva izkazalo, da ta številka sploh ni izšla. V zadnjem trenutku so morali zaradi cenzure tako umakniti revijo Veseli zabavnik: Nedeljni list s satirično vsebino, ki je velikokrat pisala o političnih in družbenih temah, ne povsem skladno z uradno ideologijo in politiko takratne države. Kaj je bilo oblastem spornega v številki sedem leta 1957, lahko le ugibamo.


“Tovariš šef, zdaj vas imam pa zadosti: ali mi dvignete osebni dohodek ali pa si bom zmanjšala dekolte”. Pavliha, letnik 25, številka 2, 10. 1. 1968. Foto: Egon Horvat

Če prelistamo satirični časopis Pavliha iz leta 1968, pa postane več kot očitno, kako se je spremenil pojem politične korektnosti. Odkrito seksistične karikature v njem je takratna oblast očitno dovoljevala, danes pa jih javnost gotovo ne bi tolerirala. Hkrati pa je Slovenija avto v svojem oglasu za avtomobile znamk Zastava, Škoda, Pretis-Nsu in Wartburg izmenično uporabljal ilustracijo ženske in moškega za volanom. To je precejšen obrat v perspektivi, če upoštevamo, da ima danes bistveno večji delež žensk vozniški izpit kot v preteklosti, a je hkrati ženska v avtomobilskih oglasih največkrat upodobljena kot estetski dodatek k zloščeni pločevini ali pa žena in mati na sovoznikovem sedežu.

Gotovo bi bralke in bralci v stripih in revijah našli še mnogo zanimivega, kar je pri popisu in raziskovanju gradiva za zdaj ostalo spregledano. Stripovske revije in druge izdaje v zbirki so zanimive tako za zbirateljice in zbiratelje kot tudi vse, ki bi želeli skozi časopisni in revijalni tisk pogledati v preteklost ali pa obujati spomine na pretekla obdobja. Ko se bo v prihodnje pojavila priložnost, da zbirko postavimo na ogled javnosti, bomo zato razmislili tudi o tem, kako obiskovalkam in obiskovalcem omogočiti, da si revije ne samo ogledajo, ampak jih imajo možnost tudi zares prebirati.

VIRI:
VIRI: Max ModicVrnitev starih dobrih časov, Mladina, št. 23, 11. 6. 2001, Kultura
Spletna stran: https://www.mladina.si/97381/vrnitev-starih-dobrih-casov (dostop: 11. 8. 2025)
Sitar, Iztok. 50 let Zvitorepca. Pogledi.si. Dostopno na: https://pogledi.delo.si/knjiga/50-let-zvitorepca (dostop: 8. 8. 2025)
Sitar, Iztok. Zgodovina slovenskega stripa 1927–2017: Devetdeset let stripa na Slovenskem. Ljubljana: UMco, 2017.

Urška Repar, Muzej novejše zgodovine Celje*
*Urška Repar je višja kustodinja v Muzeju novejše zgodovine Celje

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/doma-v-muzeju/muzejska-striparna-dediscina-20-stoletja-zapisana-v-stripu/757418