SPOROČILO ZA JAVNOST

Spoštovani!

Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, je v Državnem zboru na ogled striparska razstava Zorana Smiljanića z naslovom Meksikajnarji.

Zoran Smiljanić je stripovski avtor, ilustrator, scenarist in publicist. Z Državnim zborom je sodeloval pri projektu Ustava v stripu. Je predstavnik t. i. Tretje generacije strip avtorjev, ki se je v 80. letih kalila v reviji Mladina. Iz tistega obdobja je znan po angažiranih, provokativnih in polemičnih stripih 1945, Hardfuckers, 1991 in 1943, ki so se ukvarjali s slovensko sedanjostjo in  preteklostjo. Nadaljeval je nekoliko bolj umirjeno s stripi Družinske zgodbe, Junak in Railroad Crossing. V zadnjih desetih letih je  zrisal in ročno pobarval 333 strani zgodovinskega epa Meksikajnarji, ki ga predstavljamo na tej razstavi.

Meksikajnarji so slovenski prostovoljci, ki so se v 19. stoletju borili za cesarja Maksimilijana Habsburškega, brata Franca Jožefa. Urili so se v ljubljanski Cukrarni, nato so z železnico odpotovali v Trst, odtod pa z ladjami odpluli v Mehiko. Tam so se borili proti vojski Benita Juareza, ki je Maksimilijanove enote porazil v treh letih (1864-67). Nesrečnega cesarja so obsodili na smrt in ustrelili, od 400 Slovencev pa se je domov vrnila le polovica. Letos mineva 150 let od njihove vrnitve v domovino.

Razstavo si je mogoče ogledati v preddverju velike dvorane Državnega zbora, in sicer od ponedeljka, 6. februarja, do vključno sobote, 11. februarja 2017, ko si je razstavo mogoče ogledati v okviru Dneva odprtih vrat. Ogled razstave v Državnem zboru je mogoč ob delavnikih, v uradnem času od 9. do 15. ure, razen v času sprejemov in drugih organiziranih dogodkov. Posamezni obiskovalci si razstavo lahko ogledajo brez predhodne najave, skupine pa morajo svoj prihod predhodno napovedati Službi za odnose z javnostmi (obiski@dz-rs.si). Za vse obiskovalce je obvezen varnostni pregled.

Hvala STRIPBURGERJU za pomoč pri razstavi.

Več na spletnem portalu Državnega zbora.

Lep pozdrav!

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
Služba za odnose z javnostmi
Public Relations Office
Šubičeva 4, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija | T:+386 1 478 9717 | F:+386 1 478 9857 | E: soj@dz-rs.si | Splet: www.dz-rs.si

Z M A G A !!!

 

Obvestilo o beleženju izposoje za ilustratorje in fotografe v okviru novega Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila

Obveščamo vas, da je JAK RS 3. 2. 2017 s strani Ministrstva za kulturo prejela obvestilo o spremembi tolmačenja 7. člena Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila.

Ilustratorjem in fotografom bo po novem tolmačenju Pravilnika za izposojo slikanic, stripov in monografskih publikacij do 47 strani priznana celotna izposoja.

Vir: http://www.jakrs.si/novica/tx_news_pi1%5Bnews%5D=749&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_
pi1%5Baction%5D=detail&cHash=17fa8197eab8d01a8e5bc11a753fab87

Tomaž v Delu

Nagrajenec Prešernovega sklada: Tomaž Lavrič

.
Prejel jo bo za stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter razstavi v Cankarjevem domu in Pritličju.
.
Vojko Urbančič                                                               pet, 03.02.2017, 12:00
.

Tomaž Lavrič, emblem tednika­ Mladina in avtor neštetih ­karikatur, s katerimi je njihovim protagonistom zagotovil­ svojevrstno nesmrtnost, se bo zapisal med prejemnike nagrade Prešernovega sklada­ s post­apokaliptično trilogijo o odraščanju, ki je v ­Sloveniji – za Francijo – izšla­ predlanskim,­ Tolpo mladega­ Ješue, alternativnim pogledom­ na Jezusovo zgodbo, ki je v Mladini prisotna­ že od leta poprej, in dvema razstavama z izborom minulih dosežkov.

V času, ko se lik Diareje bliža Kristusovim letom, ste postali tako rekoč evangelist. Tolpa mladega Ješue slejkoprej ne bo kanonično besedilo za cerkveno rabo, je pa na polovici objav z nagrado Prešernovega sklada tako rekoč že kanonična literatura. Zakaj se vam je zdelo potrebno izrisati zimzeleno Kristusovo zgodbo v stripu?

Konec koncev sem od rojstva kristjan v načeloma katoliški deželi. Krščanstvo me je sooblikovalo, zato se mi zdi prav in primerno o tem razmišljati in to umetniško interpretirati. A kot ateist seveda po svoje vidim stvari.

Ob ustvarjanju tega stripa ste najbrž velikokrat vzeli v roke Biblijo.

Biblija je čudovita zbirka pripovedk in mitov. V njej so tisočletja stare zgodbe o prigodah malega bojevitega puščavskega plemena in njihovem okrutnem, zamerljivem bogu. A je seveda ne gre jemati dobesedno. Če bi se držali zapovedanega, bi bilo treba med drugim zatolči vse, ki delajo ob sobotah, recimo, pa ženske, ki ob poroki niso device, pa ljubitelje svinjske pečenke ali kalamarov.

Svetopisemskih legend v stripih ne manjka. Didaktične stripe je izdala Družina, na področju avtorskega stripa pa je pri nas verjetno najbolj ateističen strip Zgodba o Bogu Iztoka Sitarja s praznimi stranmi, ki enostavno sporoča, da Boga ni. Vi pa zdaj ne pravite, da Ješue ni bilo, le malo drugačen je bil.

Ja, tega je veliko. Knjig, stripov, filmov. Dosti sem jih prebral in pregledal, a nisem našel nobenega povsem enakega mojemu. Še najbližje mu je naključni mesija­ v Brianovem življenju Monty Pythona, samo da se jaz ne hecam. V obstoj boga se sicer nisem spuščal. Obstoj Jezusa kot zgodovinske osebnosti dopuščam, omenjajo ga tudi judje in muslimani, a le kot enega od vrste zabeleženih mesij in prerokov, ki so oznanjali svojo verzijo po Jutrovem.

Jezusa je pač vzela za svojega ena judovska ločina in ga povzdignila v božanstvo. Vprašal sem se, kako bi lahko bilo v resnici. Kaj, če je bil božji izvoljenec le prebrisan poba, ki je iskal lahek vir zaslužka? Sicer govori strip nasploh o resnici in manipulacijah, o ‘alternativni resnici’, kot se temu reče danes. O lažnih junakih pa tudi o tistih resničnih v ozadju, ki jih nihče ne opazi.

Tolpa mladega Ješue je zdaj v Mladini pri drugi knjigi Zdravilec. Ješua je odrasel, uprizarja čudeže in ozdravitve, pred nekaj tedni se je posvetil hoji po vodi in pripravljal na srečanje z Janezom Krstnikom. Je tretji, zadnji del ­Odrešenik že narisan? Kaj bo v njem? Pasijonski del do vstajenja?

Prvi del v barvah bo vsak čas izšel tudi v knjižni obliki, tretji del pravkar končujem. Kaj bo v njem? Saj vsi vemo, kako se konča ta zgodba. A prej se zgodi še marsikaj in nekaj malega tudi potem.

Celoten članek na: http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/tomaz-lavric-strip-omogoca-filmski-spektakel-za-skromen-budzet.html