Politikin Zabavnik

Vrača se kultni Zabavnik v slovenščini

Prva številka revije izide 31. januarja

Po skoraj treh desetletjih premora bo v slovenščini znova začel izhajati Politikin Zabavnik, revija s kultnim statusom v nekdanji Jugoslaviji, ki v Srbiji izhaja vse od leta 1939.


Na naslovnici prve obujene številke je stripovski junak Viking Hogar Grozni Dika Browna. Foto: BoBo/Žiga Živulović

V časih, ko še ni bilo spleta, so poučne, zabavne in informativne vsebine v legendarnem Politikinem Zabavniku bralcem odpirale okno v svet. Primerne so bile za vso družino, rdeča nit pa so bili stripi, primerni za mlajše in starejše bralce. Kot so sporočili iz podjetja Media24, ki bo revijo izdajalo, nova slovenska različica sledi tradiciji, obogatena pa bo tudi z dodatnimi vsebinami. Prva obujena številka v slovenščini na prodajne police prihaja 31. januarja.

Naslovnico prve številke revije, ki bo stala 2,5 evra, zapolnjuje stripovski junak Viking Hogar Grozni, ki je bil eden najbolj priljubljenih stripov v reviji. V oblačku iz Hogarjevih ust na tokratni naslovnici so zapisane besede Kdo tako zažiga …?

Bogata zgodovina zabavne revije
Prva številka Politikinega Zabavnika je v srbohrvaščini v cirilici izšla 28. februarja 1939. Beograjsko medijsko podjetje, ki že 115 let izdaja tudi dnevni časopis Politika, revijo izdaja še danes. Medtem revija približno desetletje ni izhajala, in sicer od bombardiranja Beograda.

Kot so pojasnili izdajatelji obujene slovenske različice revije, je bil na začetku Zabavnik tiskan v obliki dnevnega časopisa in je izhajal dvakrat tedensko, nato pa enkrat na teden. 30. aprila 1971 je Zabavnik dobil še srbsko izdajo v latinici, v
slovenščini pa je prva revija izšla 14. septembra 1973 v nakladi več kot 60.000 izvodov. Takrat jo je pri nas izdajala založniška hiša Delo v sodelovanju z beograjsko časopisno hišo, kar je precej znižalo stroške produkcije. Zabavnik je na svojih deloma barvnih 56 straneh poleg obilice stripov prinašal tudi pustolovske zgodbe različnih žanrov in bogato ilustrirane zgodovinske članke, vseboval pa je tudi ljubezenske zgodbe bralcev.

Revijo sta s svojimi dogodivščinami polnila Disneyjeva junaka racman Jaka in mišek Miki, družbo so jima delali Sagendorfov mornar Popaj, Remaclejev gusar Črna Brada, Muisalovapaglavca Bim in Bum, Barryjev vesoljski pustolovec Flash Gordon, Sredanovićevprazgodovinski Slovan Tilentrop in didaktični strip o učenju poštevanke. Stalni ilustratorji zabavnika so bili Vladana Likar SmiljanićNenad Mirković in Božidar Veselinović, hišni risar slovenske izdaje pa je bil Marjan Bregar.


Med junaki, ki so s svojimi pustolovščinami polnili strani Zabavnika, sta bila tudi racman Jaka in mišek Miki. Foto: Reuters

V 16 letih je v slovenščini skupaj izšlo 843 številk, zadnja je izšla 10. novembra 1989. Natisnjena je bila v 8.000 izvodih, prodala pa se jih je slaba polovica, so še navedli v podjetju Media24.

M. Z.

Vir: https://www.rtvslo.si/svet-zabave/zanimivosti/vraca-se-kultni-zabavnik-v-slovenscini/478792?fbclid=IwAR0MdHSnLAzKM0jJU8nn_y1w1wgUoD2k7RwYL4LnauUXdWXLb_L310kMQks

Iztok Sitar v Mestni galeriji

Vpogled v opus Iztoka Sitarja, kritičnega zapisovalca stripovskega ustvarjanja pri nas

Sredi marca tudi pogovor o angažiranem stripu

V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo najtemeljitejši pregled stripovskega ustvarjanja Iztoka Sitarja doslej. Angažirano podobo pomembnega stripovskega ustvarjalca predstavljajo na razstavi Pod rdečo zvezdo, ki prinaša vpogled v osem stripovskih albumov.

Foto: BoBo

Izbor del predstavlja avtorjevo sposobnost združitve lepote in globlje pomenske vsebine slikarskega izraza v celovito likovno podobo. Predstavljene bodo risbe in slike, ki jih je Sitar ustvaril v zadnjih 15 letih.

Iztok Sitar (1962), ki se predstavlja tudi s psevdonimom Ninel (gre za anagram, ki ga je mogoče prebrati tudi nazaj), se poleg stripa posveča še ilustraciji in karikaturi. Njegov opus je obsežen, večino serij ali ciklov pa je objavil v različnih izdajah.

V Mestni galeriji Ljubljana se osredotočajo na njegov obsežen stripovski opus, kar pomeni, da gre za do zdaj najtemeljitejši pregled njegovega ustvarjanja s premišljenim izborom osmih stripovskih albumov. Kot je zapisal kustos Sarival Sosič, je v teh “ustvarjalec dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost, tisto dodelanost, h kateri že od začetka delovanja vztrajno, temeljito in potrpežljivo stremi”.

Razstava vključuje stripovske albume Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti(1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014).

Natančna risba in sproščena slikarska poteza
Sosič o Sitarju piše, da je pronicljiv kritični zapisovalec stripovskega ustvarjanja in dogajanja v našem kulturnem prostoru: “Njegov likovni jezik je avtorsko prepoznaven ter izhaja iz natančne risbe in sproščene slikarske poteze. Z raznovrstnim lazurnim koloriranjem dosega ekspresiven ritem, ta pa je stopnjevan tudi s poudarjanjem kontur in določenih barvnih ploskev.”

Razstava bo v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 24. marca. Po njej bo organiziranih več vodstev, v četrtek 14. marca pa bo potekal tudi pogovor o angažiranem stripu, na katerem bosta poleg Sitarja in Sosiča sodelovala še stripovski avtor in filozof Izar Lunaček in stripovski avtor in ilustrator Damijan Stepančič, povezovala pa ga bo stripovska raziskovalka in kritičarka Pia Nikolič.


Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/vpogled-v-opus-iztoka-sitarja-kriticnega-zapisovalca-stripovskega-ustvarjanja-pri-nas/478738?fbclid=IwAR1NH-L_v8ZM1ND2a6L6Jq1_MP3whvARE1KmkVGGqvjcAzlYxZBmCcs2zrc