David Lloyd na Tinti

David Lloyd: Moč politike v stripu

Stripovski festival Tinta je obiskal legendarni David Lloyd soavtor kultnega stripa V for Vendetta.

.

David Lloyd: Moč politike v stripu
David Lloyd se je srečal z ljubitelji stripa. Foto: Roman Šipić

.
Zdenko Matoz
.

Britanski stripar David Lloyd je s scenaristom Alanom Moorom na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja začel risati kultni strip V for Vendetta. Po njem so leta 2005 posneli film, slovito masko Guya Fawkesa, ki jo je upodobil Lloyd in jo v stripu nosi anarhistični antijunak, pa so za svojo vzeli protestniki po vsem svetu skupaj s člani gibanja Anony­mous. V soboto je imel Lloyd v okviru festivala Tinta v ljubljanskem Kinu Šiška predavanje o učinkovitem kadriranju v stripu. Pred popoldanskim pogovorom pa je avtor podpisoval svoja dela.

Ko ste začeli risati strip V for Vendetta, pri nas za film preveden kot V kot vroče maščevanje, je Veliko Britanijo vodila Margaret Thatcher. Je resničnost močno vplivala na vaše delo?

Pri tem stripu zelo močno. Nastal je po naročilu za novo stripovsko revijo, kjer so želeli imeti zamaskiranega vigilanta. To je bilo edino navodilo, ki sem ga dobil. Sprva je bilo nekako dogovorjeno, da sam naredim vse, vendar sem k sodelovanju povabil stripovskega scenarista Alana Moora. Oba sva politično močno zavedna, prepričana socialista. S tem, da je Alan svoja politična stališča nadgradil še s konceptom anarhije. Tisti, ki ste prebrali ta strip, veste, da ga zanima anarhistični način upravljanja družbe. Takrat je bil v Veliki Britaniji porast radikalnega desničarstva. Kot veste, imamo združbo National Front …

»Živimo v času, ko je demokracija zelo krhka stvar. Še vedno pa je najboljši sistem, kar jih je. Res ne vem, kaj bi jo lahko zamenjalo.«

Vendar so pogosto torijci tudi precej radikalno desni …

Res je. Stranka torijcev spreminja stopnjo ekstremnega desničarstva odvisno od količine tovrstnega populizma v državi. To so vedno počeli. Ta stranka v bistvu nima načel, saj se premika s plimo.
Z V for Vendetta sva želela narediti nekaj več kot le neko pustolovsko zgodbo. Zato sva se odločila, da bo zgodba politična, in kakor se je pokazalo, je bila močno politična in precej odmevna.

image

 Strip V for Vendetta avtorjev Davida Lloyda in Alana Moora je izhajal med marcem 1982 in majem 1989. Foto: arhiv avtorja

Lahko je imeti rad heroja, ki se bori zoper tirane in proti krivični družbi. Vendar so v resničnem življenju običajni ljudje tisti, ki se morajo boriti.

To je res. Heroj je seveda fantazijski lik. Je tisti, ki naredi to, kar si želimo narediti mi. V je heroj, ki vse naredi, vendar na koncu vse preda v roke ljudstvu. Na koncu … No, ne bom vsega povedal, če kdo stripa še ni prebral … Na koncu se v bistvu ne ve, kako se bo izšlo. V samo spodbudi upor, saj se ljudstvo upre fašizmu, potrebovalo je le nekaj zagona.
Zgodovina je polna uporniških voditeljev, ki jih lahko imenujemo heroji.

Vaš stripovski lik V je neke vrste anarhist, ki se bori proti totalitarizmu. So vaju z Alanom Moorom kdaj javno obtožili, da sta socialista ali komunista? Ti besedi sta običajno močni žaljivki na kapitalističnem zahodu.

(smeh) Javno nikoli ne. Menim, da je bil takrat vsak ustvarjalec na stripovskem področju socialist ali vsaj simpatizer teh idej. V vsej širši umetniški družbi nisem poznal nikogar, ki to ne bi bil.
Tu je treba poudariti, da so bili ta­krat stripi obravnavani kot manjvredna umetnost, če sploh umetnost. Predvsem pa je oblast imela strip za povsem nepomemben in s tem neškodljiv, nekaj, kar je ne ogroža. Zato smo tudi imeli toliko svobode pri umetniškem izražanju. Nihče nas nikoli ni napadel. Oblast se v bistvu ni zavedala, kaj počnemo.
Če sem iskren, se tudi sami nismo zavedali pomembnosti in odmevnosti našega dela in vpliva. Mi smo le želeli izraziti svoja politična in kulturna stališča. Nismo se zavedali lastnega pomena. Ta je pa še bolj narasel, ko je bil strip znova izdan v knjigah v Združenih državah Amerike. To je bil pravi čas za tovrsten strip, ki je še vedno srhljivo aktualen.

Sta se z Moorom veliko pogovarjala o V-ju in o tem, kako naj poteka zgodba v stripu?

Ko sva oblikovala glavni lik, je Alan napisal sinopsis za vsako knjigo, ki so razdeljene na poglavja. In sva se o tem veliko pogovarjala. Potem sva delala posamezna poglavja in se sproti pogovarjala. Ker je Alan genij, je bilo z njim krasno sodelovati. Jaz sem se le trudil njegovo zgodbo oživiti.

Vaša stilizirana maska Guya Fawkesa je postala simbol upora zoper brezvest­ne, pohlepne in skorumpirane oblast­nike. Ste kaj ponosni na to?

Absolutno! (smeh)

Vas je presenetilo, ko ste videli to masko po vsem svetu?

Prvič sem jo videl na demonstracijah proti scientologiji. Nekdo mi je poslal kratek videoposnetek nekoga, ki jo je nosil. To je pa zanimivo, sem si dejal. Sčasoma jih je bilo vse več vsepovsod. Prevzelo jo je tudi gibanje Anonymus, pa gibanje Zavzemimo …, videti jo je bilo na demonstracijah ob arabski pomladi, zdaj jo vidimo v Hongkongu … Maska je na pravi strani in temu ne nasprotujem. Sprašujejo me, kaj si mislim, da jo je prevzelo gibanje Anonymus, ali sem morebiti proti. Vsi ti ljudje počnejo to, kar mislijo, da je najbolje. Nihče je ne uporablja za zlobne namene. Imajo različne motive, različne načine delovanja, s katerimi se lahko strinjate ali pa ne, vendar je maska na pravih krajih na pravi strani in to je pomembno.

Kako pa gledate na avtorske pravice glede te vaše maske? Ste obogateli?

(smeh) Dobim neki odstotek od uradne prodaje. Sicer pa je veliko ilegalnih kopij naokoli …

To je verjetno eden največjih komplimentov, kar ste jih lahko dobili, mar ne?

Res je tako.

Ustvarjali ste tako v Veliki Britaniji kot Združenih državah Amerike. Obe državi imata zdaj na oblasti skorajda tipična stripovska zlobneža. Kakšen komentar?

To je precej zaskrbljujoče. Boris Johnson je neke vrste »mali jaz« Donalda Trumpa. Uporablja enako taktiko. Vse skupaj bi bilo zelo smešno, če ne bi bilo tako srhljivo žalostno, že kar tragično.

Res nista več smešna.

Seveda ne. Trump je nedavno umaknil ameriške vojaške sile iz Sirije in prepustil Kurde, da jih bo masakrirala turška vojska. On je popoln idiot, ki po svetu dela tragedije. Podobno neznosno je v Angliji. Jaz sem vsekakor za to, da ostanemo del Evropske unije. Prepričan sem, da je projekt združene Evrope dober in zelo pomemben.
Saj veste celotno zgodbo. Referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije je bil narejen zato, da bi rešil težave konservativne stranke. To je bil edini razlog zanj. Nihče ni verjel, da bo uspel, še posebno ne Cameron, takratni konservativni predsednik britanske vlade.

Še nekaj o vašem novem stripovskem projektu. Kaj je Aces Weekly?

To je zame zelo pomembno in edino, kar zdaj delam. Gre za spletno stripovsko revijo, ki izhaja ob ponedeljkih. Ker živimo v 21. stoletju, zlahka uporabimo najboljše mogoče načine razmnoževanja in distribucije, kar jih je izumil človek. To sta računalnik in internet. Zakaj torej zapravljamo toliko denarja, da posekamo drevesa, naredimo papir, tiskamo stripe, jih razvažamo po svetu, da končajo v trgovinah, na policah … To res nima smisla.
Da se razumemo, nisem proti klasičnemu stripu, kajti ravno med ljubitelji stripa je zelo pomembna dejavnost zbirateljstvo. Vendar če lahko dam strip na ekran in ga preprosto razpošljem po svetu, zakaj ne bi tega počel. To želim delati in tako delamo že nekaj časa. Sicer imam za zdaj še vedno izgubo, vendar sem temu zelo predan. Res je težko, vendar je nesmiselno, da tega ne bi počeli. To je tudi še najbolj ekološko obnašanje v našem poslu, kar je dobro za vse.

Vir: https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/david-lloyd-moc-politike-v-stripu-237335.html?fbclid=IwAR0IgdWEKZp2PDzAwZfXXI6LvKBBu4wCOCQrlwRegtRyxN8ZqZUAPXHj1w0

Tinta

Veliki striparji se ustavljajo v Ljubljani. Uvodno dejanje Tinte z Marc-Antoinejem Mathieujem.

Čeprav je pomemben del Tinte osvetlitev domače stripovske produkcije, se tem običajno pridružijo tudi ustvarjalci iz tujine. Letos je v gosteh četverica mojstrov stripovskega izraza – David Lloyd, Olivier Schrauwen, Bastien Vives in Marc-Antoine Mathieu.

M. K.

Festival Tinta, ki je namenjen popularizaciji stripovske ustvarjalnosti, se bo tako danes v Atriju ZRC začel s predavanjem francoskega stripovskega mojstra igre svetlobe in senc Marca-Antoinea Mathieuja. Stripar bo s projekcijami predstavil svoje delo, poseben poudarek pa namenil risoromanu OTTO, uzrti človek (VigeVageKnjige). Tega bodo v petek v sklopu festivala tudi podrobno predstavili.

Nocojšnji uvodni festivalski dan bo zaznamovalo še odprtje treh razstav v galeriji DobraVaga, kjer bodo poleg skupinske postavitve Sosledja predstavili tudi dela Umetnice na mesec Zhang Chen iz Kitajske ter Zine vetrine italijanske vizualne ustvarjalke Darie Tommasi.


Festival odpira predavanje francoskega stripovskega mojstra igre svetlobe in senc Marca-Antoinea Mathieuja. Foto: Festival Tinta

V petek se predstavlja ustvarjalec Andrej Štular, ki bo na zunanje zidove AKC Metelkova mesta naslikal mural, naslovljen Kolaps. V galeriji Alkatraz pa se bo zvečer z razstavo in performansom predstavil “trenutno eden najbolj vročih in samosvojih avtorjev v svetu neodvisnega stripa” Olivier Schrauwen, ki ga lahko slovenski bralci po novem spoznajo preko albuma Fant moj (Stripburger).

Posebej pestra bo sobota, ki prinaša celodnevno s stripom obarvano dogajanje v CUK Kino Šiška. Od 10. do 18. ure se bo šišenski center urbane kulture spremenil v sejmišče, kjer bodo lahko obiskovalci na enem mestu preverili letošnjo stripovsko letino in izbrano ponudbo založb, striparn in prodajalcev rabljenih klasikov. Sejemsko barantanje bo pospremilo tudi pestro spremljevalno dogajanje.

V goste prihajajo še britanski stripar David Lloyd, soavtor albuma V for Vendetta, lika, čigar obraz je postal simbol Anonymous gibanja, in Bastien Vives, eno osrednjih imen nove generacije francoskega stripa, bosta na predavanjih predstavila svoj ustvarjalni proces in način dela, ob tem pa razkrila nekaj trikov za uspešno upodabljanje zgodb. Popoldan se bodo ena za drugo vrstile predstavitve najnovejših domačih stripovskih izdaj, ki jih med drugimi podpisujejo Martin RamovešMarko KociperSaša Kerkoš in Iztok Sitar, ter pogovori z osrednjimi tujimi gosti festivala.


Obraz Loydovega lika V for Vendetta je postal simbol gibanja Anonymous. Foto: Festival Tinta

Za konec še Pijani zajec
Sejmišče bo ponudilo unikatne umetniške grafike. Na ogled bo tudi razstava plakatov hrvaškega striparja Igorja Hofbauerja – Hofa, najmlajši pa se bodo lahko preizkusili na stripovskih delavnicah. Zaključek festivala bo na odru Vodnikove domačije pripadel Pijanemu zajcu, stripu, ki ga je po rezijanski ljudski pripovedki zrisal David Krančan.

Čeprav se uradno festival začenja danes, pa ga bogat spremljevalni program v Ljubljani, Kopru, Kranju in Mariboru dogodek vpeljuje že od konca septembra. Ob 50-letnici izida kultnega stripa Alan Ford bo v nedeljo potekalo zadnje vodstvo po junaku posvečeni razstavi v Narodni galeriji, v Slovenski kinoteki pa bodo prikazali filmsko priredbo Lloydovega stripa V kot vroče maščevanje v režiji Jamesa McTeigueja.


Nemara glavno ime nove generacije francoskega stripa, komaj 25-letni Bastien Vivès, je znan predvsem po pripovedi in ekspresivni digitalni risbi. Foto: Festival Tinta

Tinta združuje raznolike ustvarjalce domače stripovske in kulturnoumetniške scene z namenom popularizacije stripovske ustvarjalnosti, predstavlja vrhunce in raznolikost sodobne slovenske stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/veliki-striparji-se-ustavljajo-v-ljubljani-uvodno-dejanje-tinte-z-marc-antoinejem-mathieujem/501833

Aljana

Fotografija osebe Aljana Primožič Fridauer.
Ker se pri nas vsega lotevamo z napačnega konca, ne bo treba prav dolgo čakati, da bodo nam zaprli tudi štacuno Slovenija…  😡