Še enkrat Tomo

 

 

Včeraj si je razstavo ogledal tudi Tomaž Lavrič, danes pa v Galeriji ob 12. uri pričakujemo novinarje! Poleg Jureta Mikuža in Nine Pirnat Spahić bo na novinarski konferenci prisoten tudi Aleksander Buh iz STRIP.ART.NICA BUCH. Prodajal bo Lavričev album Lomm, ki je izšel pred kratkim.
Foto: Sunčan Stone

Se vidimo nocoj ob 20h!

Še prej pa obvezno branje – portret, ki ga je o Tomažu Lavriču za aktualno številko Mladine napisala Vanja Pirc:

Kultura

Tomaž Lavrič

Je številka ena slovenskega stripa, izjemen ilustrator in karikaturist. In to je zdaj končno priznala tudi država. Tista država, ki ji sam v svojih delih že več desetletij nastavlja ogledalo in ji vztrajno dopoveduje, da govori eno in dela drugo.

Moj najpogostejši spomin na Tomota, kot mu pravimo sodelavci, je, kako švigne mimo. Stopi k predalu s pošto na Mladinini redakciji, pobrska po njem, in če ga takrat po naključju zasačiš, te prijazno pozdravi. Izjemoma tudi malce poklepeta. In že ga več ni.

Več na: http://www.mladina.si/170762/tomaz-lavric/

Tomaž Lavrič – Val 202

Tomaž Lavrič postal ime tedna

© Borut Peterlin

Naš stripar, ilustrator in karikaturist Tomaž Lavrič je postal ime tedna na Valu 202. Oče legendarne Diareje »bralce Mladine zabava že od leta 1988 in je vir navdiha številnim ustvarjalcem stripov, risank, filma in gledaliških predstav, razstavo njegovih del pa je pripravila tudi Moderna galerija v Ljubljani,« so zapisali.

O Tomažu Lavriču, »številki ena slovenskega stripa«, je v aktualni številki Mladine pisala Vanja Pirc: »Že ošvrk po enem samem izvodu Mladine priča, da je eden Mladininih najbolj nepogrešljivih, prepoznavnih in priznanih sodelavcev. Eden tistih izjemnih avtorjev, zaradi katerih smo mnogi kot mulci sploh začeli listati po Mladini in jo potem tudi brati, in ki so, ne da bi se tega zavedali, pomembno zaznamovali tudi marsikatero karierno pot. Kup domačih oblikovalcev in ilustratorjev, ki sem jih v zadnjih letih intervjuvala, mi je kot enega od svojih ključnih mladostnih vzornikov izpostavilo prav njega. Danes, ko so sami v podobnih poklicih, ga še bolj cenijo. A tega mu raje ne povejmo, ker se ob takih komplimentih, čeprav mu verjetno tudi godijo, menda počuti že malo starega.«

Nedavno je Lavrič za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije prejel medaljo za zasluge.

Vabljeni ste tudi na razstavo njegovih del Čarobno ime stripa v Galeriji Cankarjevega doma, ki z današnjim dnem odpira svoja vrata.

Vir: http://www.mladina.si/170792/tomaz-lavric-postal-ime-tedna/

Tomaž Lavrič – Delo

Diareja, TBC, Lovro Matič, Josip Visarionovič in še kdo
.
Tomaž Lavrič, legenda stripa Njegov čarobni jezik ustvarjanja od nocoj v osrednji galeriji Cankarjevega domaVojko Urbančič

Avtoportret Tomaža Lavriča.
Foto: Arhiv avtorja

Tomaž Lavrič ima priznane zasluge za narod. Minuli četrtek mu je predsednik očetnjave Borut Pahor podelil medaljo za zasluge, nocoj pa bodo njegovo delo z razstavo Čarobni jezik stripa predstavili v osrednji galeriji Cankarjevega doma. Deveto umetnost čara že zelo dolgo; doma riše in piše stripe domala tri desetletja, nekaj več kot polovico kariere objavlja tudi v mednarodnem, pretežno francoskem prostoru.

Lavrič, emblem tukajšnjega sodobnega stripa, karikature in tednika Mladina, tradicionalno velja za mojstra različnih risarskih in narativnih strategij, kakršne dopušča strip. Kot je znano, se je formiral v okviru Mladininega stripovskega kroga v »zlatih osemdesetih«, času urednikovanja osrednjega promotorja stripa pri tej reviji, Iva Štandekerja, osrednjo in občemu bralstvu najprepoznavnejšo »pezo« v njej, serijo pasic Diareja, pa riše in piše že od davnega leta 1988. Ta maraton še traja, Diareja je v smislu podpisovanja izdelkov tudi eden njegovih znanih alter egov (ob TBC, Lovru Matiču, Josipu Visarionoviču in še kom), iz natisnjene oblike pa se je brez težav razširila na medmrežje ali, denimo, gledališki oder Dejmo stisnt teatra. Tudi v obliki predstave, ki se je, citiramo, »na hitro posrala na petnajst let slovenske ­zgodovine«.

Število albumov, ki jih je objavil, presega število trideset – nazadnje je v založbi Buch izšla slovenska izdaja njegove francoske znanstvenofantastične trilogije Lomm izpred dobrega desetletja –, njegove stripov­ske zamisli pa so se preselile tudi v, denimo, animirani film Dušana Kastelica in Igorja Šinkovca, povzet po Ekstremnih športih, ali kratki igrani film Miha Knifica, ki je izšel iz Slepega sonca.

O Lavriču govori tudi dokumentarec Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič, ki ga je podpisal Dušan Moravec in bo dostopen na tokratni razstavi. Ta bo po petih sezonah, kar jih je minilo od pregledne razstave v Moderni galeriji, znova omogočila stik javnega pogleda z Lavričevimi originali, napovedana pa je kot drugačna, študijska. Njen avtor je umetnostni zgodovinar dr. Jure Mikuž, na njej pa bodo Lavričeva dela – okoli trideset izvirnikov iz njegovih najpomembnejših stripovskih albumov – soočili s primerjalnim gradivom iz različnih obdobij in področij vizualne kulture. Obljubljajo niz 18 slogovnih, motivnih ali pomenskih sklopov, ogromno bo tudi reprodukcij.

Aktualnega predsednika ste neštetokrat karikirali, v razponu od nazornih upodobitev seksualnih položajev v albumu Sokol in golobica do karikature njegovega gafa ‘Ajde, miška mala’ v Mladini, on pa vam podeli predsedniško medaljo za zasluge.

O našem predsedniku ne bom rekel nič žalega, ker sem mu obljubil, da ga v zahvalo za medaljo en mesec ne bom špikal. Recimo, da ima smisel za humor ali pa, kar je bolj verjetno, da marsičesa ni niti opazil.

Priznanje vam je podelil. Je naše okolje obljubljena dežela za ­karikaturo in politični strip?

V letih po osamosvojitvi in nekje do vstopa v Evropsko unijo sem se že resno ustrašil, da postajamo urejena, prijazna, dolgočasna država in bomo satiriki ob kruh. Ampak se je potem na srečo kmalu pokazalo, da so bili moji strahovi odveč. Zdaj je materiala več kot dovolj, skoraj ne dohajam ponudbe.

Za seboj imate že skoraj tridesetletno kilometrino doma, nekaj več kot polovico te hkrati v tujini, kjer objavljate pretežno v zahtevnem francoskem stripovskem prostoru. Kakšne so sorodnosti in razlike med obema?

Francija je epicenter evropskega stripa in številke so neprimerljive. Tam se ogromno stripa objavlja, prodaja pa tudi bere. Predvsem pa je dosti bolj cenjen kot pri nas, je del splošne frankofonske kulture. Doma pa dihamo bolj na škrge, ampak to velja za ustvarjalnost nasploh. In še za kaj drugega.

Doma večinoma rišete po lastnih scenarijih, avtorstvo ohranjate v eni osebi, v tujini pa je to bolj razpršeno.

Velike založbe z velikimi nakladami iščejo velike dobičke, zato zahtevajo hitro produkcijo in distribucijo. Isti strip v več delih ima tako lahko celo po več risarjev ali scenaristov. Tako postane komercialni strip timsko delo, podobno kot pri filmu. Meni to ne diši preveč, raje imam male, povsem avtorske projekte.

Na nedavni prodajni razstavi ilustratorjev in oblikovalcev v podporo beguncem v ljubljanski Mestni galeriji sem postal zadovoljen kupec ene vaših pasic Diareje in ko sem si jo doma bolje ogledal, sem opazil, da na njej ni sledi svinčnika, predstopenj, le kaka kapljica edigsa … Imate to maratonsko serijo tako v malem prstu, da jo rišete neposredno?

Diareja je res moje najstarejše dete, saj se kontinuirano objavlja že kakih 27 let. Najbrž bi jo lahko narisal tudi miže. No, nekoliko jo le naskiciram s svinčnikom in potem vestno poradiram. Dosti dlje se ukvarjam s tekstom, ki ga pilim in preobračam, dokler ga ne spravim v dva, tri koncizne stavke dialoga, ki morajo povedati, kaj se je važnega zgodilo, kako in zakaj je to smešno. In dovolj kratke, da jih lahko nekako stisnem v tistih par kvadratkov.

Diareja je tudi prvi pravi slovenski­ internetni strip. Ni edini, ki ga lahko prebiraš na računalniškem zaslonu namesto na papirju, a izkorišča bistvo tega medija, je interaktiven. Bralec ga lahko soustvarja.

Ja, rad imam Naredi si sam Diarejo, to je resnična demokracija na delu. Ljudje kar naprej ustvarjajo svoje štose, včasih bolj kilave, včasih pa strašno duhovite. Stvar deluje že osem let. Ko bo nekoč avtor omagal, bo, upam, virtualna Diareja živela naprej.

Slovenci kot volivci nimamo posebne domišljije in radi obkrožamo ista imena, iste politične opcije. Kateri vaš karikirani lik se je v desetletjih Diareje najlepše postaral?

Janez Janša, recimo, je večna in vedno znova aktualna inspiracija. Karikaturisti ga imamo radi. Ne daj se, Janez!

Znani ste po variiranju slogov, od izčiščenega, geometriziranega v Slepem soncu do bolj realističnih projektov. Kje vidite stično točko med njimi, rdečo nit svojega avtorstva?

Risarske stile prilagajam temam, pa tudi razpoloženju. Tako mi ni dolgčas. Kljub širokemu razponu vsebin in slogov sam vidim kar nekaj stičnih točk. Na primer humor, nekoliko črni.

Kdaj so Tomaž Lavrič, TBC, Lovro Matič, Josip Visarionovič ali Toto, kot se podpisujete, zadovoljni sami s sabo?

Nikdar povsem.

V Moderni galeriji so pred vami z razstavo predstavili Magno Purgo,­ klasični izlet Kostje ­Gatnika v stripovski svet, vi pa ste bili v tej hiši prvi ne tudi, ampak predvsem stripovski avtor z zajetno pregledno razstavo. Pet sezon zatem boste prvi, ki ga bodo samostojno predstavili v osrednji galeriji Cankarjevega doma. Kaj lahko pričakujemo tokrat?

Tokrat je razstava v celoti kustosova zamisel in izvedba, jaz se namerno vpletam kolikor se le da malo. Za razliko od pregledne razstave originalov v Moderni je tokratna zastavljena bolj študiozno in na široko, nakazuje zanimive povezave in slične likovne rešitve mojih del in stripa nasploh z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pridite pogledat.

V zapisu kustosa dr. Jureta Mikuža,­ namenjenem sedmi sili pred odprtjem, ne manjka poklonov. Citiram: ‘svetovni mojster stripa’, ‘obvlada vse elemente stripa, komične ilustracije, satirične karikature in vseh drugih sorodnih zvrsti’, ‘virtuozen’ … Kakšen se vam nasploh zdi odnos tukajšnje umetnostne zgodovine, kritike in institucij do stripa?

No ja, strip je v moji mladosti veljal za šund in morda tudi upravičeno, saj je bil velik del tistega, kar smo poznali iz kioskov, res pogrošna roba. Zdaj so drugi časi, vrhunski dosežki iz vsega sveta so nam na dosegu roke, pa tudi domači avtorji že leta z vztrajnostjo in kakovostjo dokazujejo njegovo vrednost. Počasi se premika na bolje, počasi. Ampak je že tako – nekdaj je med visoke umetnosti sodilo, recimo, urejanje parkov, opera in teater pa sta bila nekaj takega kot danes strip.

Pred podelitvijo predsedniške medalje je bila zadnja novica, za katero ste poskrbeli, predstavitev tukajšnje izdaje vaše francoske trilogije Lomm, najnovejše iz serije izdaj založb Buch ali Risar, s katerimi po ovinkih – s prevodi – spoznavamo vaš francoski opus. Kaj v tem času ustvarjate sicer?

Lomm je eden zadnjih stripov, ki še ni bil objavljen tudi v domovini. Zdaj bo res že čas, da naredim kaj novega. Veliko se ukvarjam z zgodovinskim stripom o Novi zavezi, prvi del je bil že objavljen v Mladini, ko bodo vsi trije, bo izdan tudi album. Čas bi bil tudi za nov zvezek nesramnih štosov Ekstremni športi. Mogoče za novo knjigo zbranih Izjav desetletja, če bodo na uredništvu za stvar. Pa še kaj bi se našlo.

Tomaža Lavriča je skorajda nemogoče fotografirati v javnosti. Zato tokrat njegovi trije avtoportreti …

Vir: http://www.delo.si/arhiv/diareja-tbc-lovro-matic-josip-visarionovic-in-se-kdo.html

Risanka Zvitorepec

Film distribucije Cinemania group

Zvitorepec – Gusarji

Zvitorepec – Gusarji animirana komična pustolovščinaZvitorepec – Gusarji se predvaja kot predilm filma Mali princ

V slovenščiniNa sporedu od: 19.11.2015, Kolosej Ljubljana

Dolžina: 10min / 10min Leto: 2014Država: Slovenija Jezik: slovenščina Scenarij: po stripu Mikija MustraRežija: Matjaž Žbontar Producent: Ivana Jurkovič Igrajo: Janez Škof – Zvitorepec, Gojmir Lešnjak Gojc – Lakotnik, Brane Grubar – Trdonja

Na vroč poletni dan se Zvitorepec in Trdonja odpravita do Lakotnika. Ko prideta do njegove razmajane hiše Zvitorepec potrka in hiša se sesuje. Z muko izvlečeta Lakotnika izpod ruševin, a kmalu ugotovita da spi. Ko se zbudi, jima zaupa, da je ves denar za obnovo hiše zapravil za nov ribiški pribor, le za pot na morje mu je zmanjaklo denarja. Prijatelji se skupaj odpravijo na morje.

Produkcija

Kratki animirani film Zvitorepec- Gusarji je nastal v produkciji VPK in ko-produkciji z RTV Slovenija. Animirana risanka, v ritmu in v kadrih, sledi stripu Mikija Mustra Gusarji. Tudi glavno vodilo ustvarjalcev, je bilo, da enako emocijo, kot nam jo da strip, prenesejo v gibljive slike. Režijsko taktirko je prevzel izkušeni Matjaž Žbontar, glavni animator je Matic Perčič, sodelovali pa so še Miha Šubic, Igor Petan, Csik Zsolt, idr., glasbeno pa opremil Jože Potrebuješ.

Kratki animirani film je obenem napovednik dolgometražnega filma, ki bo zajel cel strip Gusarji, seveda tudi po predlogi Mikija Mustra.

S filmom bomo mlajšim generacijam, ki stripov ne poznajo, dali možnost spoznati te čudovite zgodbe in te legendarne risane junake. Za stare oboževalce pa bo to prav gotovo nadgradnja spominov iz njihove mladosti.

Liki

Zvitorepec je lisjak, kar povsem ustreza njegovemu značaju, saj je izmed trojice najbolj zvit in prebrisan. Podaja se v pustolovščine, kjer se bori na strani pravice in dobrega. Poln je ukan in vedno pripravljen na lumparije

Prav Zvitorepec je tisti junak, s katerim se Miki Muster najlažje identificiral. Lahko bi rekli, da ga je ustvaril po sebi in mu dal večino svojih človeških lastnosti. Zvitorepec je bil med bralci zelo priljubljen, kasneje pa ga je po priljubljenosti presegel njegov prijatelj Lakotnik.

Lakotnik je volk in je izmed trojice največji požeruh in lenuh, zelo preprost, marsikdaj neumen, zaradi česar se redno znajde v težavah. Ima nadnaravno sposobnost, ki mu omogoča sporazumevanje z živalmi. Nerad poizkuša nove stvari in je pogostokrat tarča posmeha drugih dveh prijateljev. Rad se hvali in rad je pohvaljen. Če ga kdo užali, zamero kuha dolgo časa.

Trdonja je želvak in je izmed trojice, po rasti najnižji, najstarejši, posledično najbolj moder, preudaren, trdoglav in prilagodljiv. Vedno se preudarno odloči in po karakterju mu bolj ustreza Zvitorepec kot Lakotnik. Vestno sledi prijatelju in je v trenutkih zelo nepopustljiv in trden, kot njegov oklep.




Vir:
 http://www.kolosej.si/filmi/film/zvitorepec-gusarji/