Michael Netzer

Od Batmana do Zahodnega brega: stripar povsod vidi junake in zlikovce

Izraelsko življenje nekdanjega risarja franšiz Marvel in DC Comics

Ameriški risar stripov, nekoč čislan zaradi portfelja, ki vključuje naslovnice za Batmana in Wonder Woman, se je odločil slediti notranjemu klicu v Sveto deželo, kjer zdaj upodablja “dobre in slabe like”, ki jih vidi tako na eni kot na drugi strani.

P. G.


Michael Netzer je avtor slavnega Spidermanovega poljuba. Foto: Reuters

Tudi življenje Michaela Netzerja je bilo precej polno drame: rojen je bil kot Mike Nasserameriško-libanonskim staršem, pripadnikom majhne verske skupnosti druzov, ki je v ustvarjanju našel razbremenitev od otroške paralize, za katero je trpel. Delati je začel za več franšiz, vključno s slavnima Marvelom in DC Comics, po spoznanju, da ima judovske korenine, je odšel v Izrael in naposled pristal v naselbini na zasedenem Zahodnem bregu.


Netzer med ustvarjanjem portretov mimoidočih v Jeruzalemu. Foto: Reuters

Portreti in naročene reprodukcije superjunakov
63-letni Netzer, ki tekoče govori arabsko, angleško in hebrejsko, tako po novem ustvarja portrete ali pa reprodukcije superjunakov po naročilu. Kot pravi, so med njegovimi strankami tudi Palestinci, kar velja za precej nenavadno interakcijo, glede na to, da gre za naseljenca, ki je prišel tja iz verskih vzgibov.

Vsakih nekaj tednov se Netzer odpravi ustvarjat tudi na ulico, kjer brezplačno skicira posameznike tako rekoč vseh sort. “Videl sem … zdi se mi kakšnih devet milijonov junakov in zlikovcev v Izraelu. Ves čas jih vidim,” je povedal za Reuters v svojem podstrešnem ateljeju v Ofri. “Kakor da so ljudje najbolj zanimiva stvar, ki obstaja. Zrem v obraz in vidim, veste, bog zre nazaj vame.

Deluje, da se 24-letna konservativna muslimanka Endy Jber iz izraelske arabske vasi Abu-Ghosh, sicer ena od njegovih portretirank, strinja z njim. Potem ko je pozirala zanj na glavni pešpoti Jeruzalema, je nastalo skico in njenega avtorja počastila z besedami: “Neverjeten je. Svojo dušo izraža skozi sliko.

Na novo vzplamtele napetosti
Netzer pravi, da mu sektaški spopadi niso tuji, saj je živel v Libanonu, kakršen je bil v 70. letih minulega stoletja. Zaznava tudi, da so se napetosti med Izraelci in Palestinci dodatno razplamtele, odkar se je v dolgotrajna prizadevanja za vzpostavitev miru med sprtima stranema vpletel predsednik ZDA Donald Trump.

Po Netzerjevem mnenju sam Trump poseduje elemente stripovskega arhetipa. “Bojuje vojno s Kitajsko, ki bi jo lahko razumeli kot pravično vojno. Na njem obstaja torej nekaj, kar deluje zelo junaško ljudem, ki ga podpirajo. Po drugi strani pa poglejte, kako je postal antiteza junaka, dobrega človeka,” razloži svoje videnje ameriškega predsednika.


Risar v svojem ateljeju v Ofri, izraelski naselbini na Zahodnem bregu. Foto: Reuters

Izraelski superjunak Krepki Uri
Čeprav je pustil svoj pečat v stripovskem kanonu – med drugim je strip, ki ga je narisal leta 1981, služil kot navdih za slavni prizor iz filma Spider-Man, v katerem naslovni superjunaksvoje dekle poljubi, med tem ko visi obrnjen z glavo navzdol ‒, Netzer ne daje vtisa, da bi pogrešal komercialno usmerjeno ustvarjanje.

V 80. letih je ustvaril superjunaka iz Izraela, imenovanega Uri Ohn ali Krepki Uri, čigar nasprotniki običajno niso bili upodobitve resničnih sovražnikov Izraela. “Postal sem občutljiv na uporabo propagande, uporabo moje umetnosti za pospeševanje ideje, na katero sem lahko vezan ali ne,” pravi Netzer. “In to je verjetno eden od razlogov, zaradi katerih sem se upočasnil … Poskušam ne vznemirjati ljudi.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/od-batmana-do-zahodnega-brega-stripar-povsod-vidi-junake-in-zlikovce/492641

Aljana

Fotografija osebe Aljana Primožič Fridauer.

Fotografija osebe Aljana Primožič Fridauer.

Fotografija osebe Aljana Primožič Fridauer.

Priznam. Stara baba sem. Dovolj stara, da sem z današnjim dnem uradno ZPIZdila z Dela in se pridružila “Sivim panterjem”. Če ne bi bilo lasnobarvne industrije, bi bila siva mačorka tudi dobesedno, tako pa me slabši polovičar – če je sumljivo hinavske dobre volje – še vedno lahko ogovori z: “Rdečka moja” (saj veste, tista iz “Putke na begu”). Ako pa dobre volje ni ravno v izobilju, si ponavadi nekaj momlja v brk o rdeči kobri. Ampak prav potiho, da se ne bi kakšen rdeči petelin naselil v moji podstrehi in bi po hitrem postopku spoznal, kako se pridelujejo kopuni… Skratka, zdaj bom začela spoznavati slasti “mirnega” upokojenskega življenja in se posvečati stvarem, ki jih imam rada, a so bile do zdaj pač potisnjene ob stran. Sama se tega zelo veselim, hlapčič se bo pa tudi pač moral… 

Mladina v Mariboru

Mladinino naslovnico, ki je marsikomu pognala kri po žilah, prodali na dražbi v Mariboru
.

Mladinino naslovnico, ki je marsikomu pognala kri po žilah, prodali na dražbi v Mariboru
Foto: Boris Jaušovec

V mariborski galeriji Epeka so konec tedna odprli razstavo udarnih naslovnic tednika Mladina zadnjih petih let. Ob tem so originale* pred polno galerijo prodajali na dražbi, izkupiček pa gre humanitarnemu društvu Upornik. Prodali so jih šest. Med temi najbolj razvpito in sporno tudi za madžarske sosede, tisto z Orbanovo iztegnjeno desnico, pod katero se k njemu stiska vrh naše opozicijske stranke SDS (na posnetku). Novi lastnik, zasebnik iz okolice Maribora, je za naslovnico, ki je madžarsko veleposlanico pri nas spodbudila k protestu in celo k diplomatski noti, odštel 150 evrov. Otvoritev razstave je uvedla okrogla miza. Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek iz Večera, filozof Boris Vezjak in Borut Mekina iz Mladine ter moderatorka Ines Markovčič, prav tako iz Mladine, so spregovorili o medijski svobodi v Evropi. Odločno so zavrnili vsakršne politične in druge zunanje intervencije v uredniške politike neodvisnih medijev. Prireditelj iz Epeke Štefan Simončič je dodal, da pa je galerija imela težavo s promocijo dogodka na facebooku v sosednjih županijah Madžarske. Razstava bo na ogled do 26. julija.
(bj)

Vir: https://www.vecer.com/maldinino-naslovnica-ki-je-marsikomu-pognala-kri-po-zilah-prodalio-na-drazbi-v-mariboru-10025409

Na dražbi so bili naprodaj printi s podpisom avtorjev (opomba: Buh Aleksander).