Asterix

Asterix se bo spopadal tudi z nadzorom nad informacijami

Nova mednarodna izdaja napovedana za 22. oktober
17. oktober 2015 ob 14:31,
zadnji poseg: 17. oktober 2015 ob 14:47
Pariz – MMC RTV SLO

Na prodajne police prihaja 36. zvezek Asterixa, v izvirniku naslovljen Le Papyrus de César (slov. Cezarjev papirus), ki sta ga – tako kot predhodnega – ustvarila Jean-Yves Ferri in risar Didier Conrad.

Gre torej za drugi Asterixov zvezek, pri katerem ni kot avtor sodeloval danes 88-letni risar Albert Uderzo, ki je prvi strip iz serije zasnoval leta 1959 skupaj zRenejem Goscinnyjem (1926-1977), po njegovi smrti pa sam še naprej ustvarjal to uspešno zgodbo.

Prvi zvezek, ki ga je ustvaril dvojec Ferri-Conrad, je izšel pred dvema letoma in nosi naslov Asterix chez les Pictes (slov. Asterix pri Piktih), prodali pa so ga v več kot petih milijonih izvodov. Do danes so iz Asterixove serije po vsem svetu prodali več kot 365 milijonov izvodov zvezkov.

Asterixov stvaritelj zadovoljen z naslednikoma
Uderzo je na ponedeljkovi predstavitvi o svojih ustvarjalnih naslednikih v Parizu dejal, da “njuno delo dobro ustreza temu, kar je bilo narejeno prej“. Ferri in Conrad sta dodala, da sta tokrat čutila manj pritiska kot pri njunem prvem zvezku o tem malem galskem bojevniku Asterixu in njegovem obilnem prijatelju Obelixu.

Slovenski prevod izvornega francoskega naslova novega stripa je Cezarjev papirus, mednarodna izdaja pa bo izšla pod naslovom Asterix and the Missing Scroll, v prevodu torej Asterix in izginuli zvitek.

Nova zgodba je še vedno precej zavita v skrivnost, nekaj podrobnosti pa so vendarle razkrili. Navdih za dogajanje je bila stvaritev Galske vojne, ki je v predvsem v 19. stoletju postala nacionalni francoski mit in opisuje Cezarjevo zavojevanje. Ta v novem stripu poskuša pri Asterixu začeti PR-kampanjo s pomočjo svojega svetovalca Bonusa Promoplusa, ki na pogled zelo spominja na Jacquesa Seguelaja, francoskega oglaševalskega guruja in svetovalca nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda.

Razmišljala sva, katera javna osebnost našega časa bi naju lahko navdahnila, in za Cezarjevega svetovalca sva se hitro spomnila na Jacquesa Seguelaja,” je pojasnil Ferri in dodal, da ne gre za karikaturo, ki bi temeljila na fiziologiji – čeprav mu je dejansko zelo podoben -, temveč gre za “tip lika … svetovalca v senci“.

Še ne aktualen “tip lika” – ustvarjen po meri Assangea
Še en lik, utemeljen na osebnosti našega časa, je novinar, za katerega sta avtorja navdih našla v Julianu Assangeu. “Didier [Conrad] je bil tisti, ki si je želel, da bi bil lik tudi po videzu nekoliko podoben Assangeu, četudi ne moreva zatrditi, da gre zanj, prej za tip lika,” je tudi o tej odločitvi pojasnil Ferri. “Osrednja tema so pravzaprav informacije in nadzor nad njimi ter dramatično dojemanje tega,” je še dodal risar Conrad.

Uderzo, ki pri nastajanju stripa še vedno sodeluje kot svetovalec v ozadju, je zadovoljen: “To se lahko nadaljuje še zelo daleč v prihodnost.” Anne Goscinny, hči preminulega Reneja Goscinnyja pa je dodala: “Po zaslugi naših prijateljev /…/ se bo Asterix še naprej staral brez gub.

P. G.

Prihaja 36. zvezek Asterixa

Na predstavitvi novega stripa o Asterixu so se zbrali (od l. proti d.): prvotni risar Albert Uderzo, Anne Goscinny (hči prvotnega scenarista Reneja Goscinnyja) ter aktualni ustvarjalni duo scenarist Jean-Yves Ferri in risar Didier Conrad. Foto: EPA

Le Papyrus de César

Tudi na naslovnici prihajajoče izdaje sta imeni prvotnih avtorjev še vedno napisani bistveno večje kot imeni aktualnega ustvarjalnega dvojca. Foto: EPA

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/asterix-se-bo-spopadal-tudi-z-nadzorom-nad-informacijami/376554

Miki Muster – Častni doktor Univerze v Novi Gorici v letu 2015

Svečana akademija ob dvajsetletnici Univerze v Novi Gorici – Univerza v Novi Gorici

16. oktober 2015

Univerza v Novi Gorici bo ostala majhna, a drugačna, raziskovalna, mednarodna odprta Univerza

Osrednja akademija ob dvajsetem jubileju Univerze v Novi Gorici je potekala v četrtek, 15. oktobra 2015, na dvorcu Zemono pri Vipavi. “Začetki Univerze v Novi Gorici segajo v leto 1994, ko je takratno vodstvo Instituta Jožef Stefan razmišljalo o bodočnosti te institucije in želelo začrtati pot transformacije našega največjega inštituta v Tehnično Univerzo ali kakor smo jo tedaj ambiciozno in po vzoru ameriškega MIT poimenovali SIT (Slovenski tehnološki inštitut). Kot vidite smo cilj zgrešili. Danes Slovenija nima Tehnične univerze ima pa Univerzo v Novi Gorici« s temi besedami je začel svoj govor rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik. V samo dvajsetih leti se je Univerza v Novi Gorici razvila v mlado in vitalno ter raziskovalno usmerjeno in mednarodno vpeto Univerzo, v okviru katere deluje pet fakultet, dve visoki šoli, šest laboratorijev in šest centrov.

“V čem je Univerza v Novi Gorici drugačna od ostalih ustanov visokega šolstva v Sloveniji in širše? Ena od razlik je zagotovo naš status privatne ali bolje rečeno nedržavne univerze, kar nam omogoča večjo prožnost in dinamičnost pri izvajanju našega poslanstva. Drugi razlog je ta, da nismo nastali kot politični projekt. Univerzo v Novi Gorici smo ustanovili, snovali in gradili posamezniki, zaposleni, zunanji sodelavci in študentje. Zato do nje vsi, vključno s študentkami in študenti, čutimo izjemno pripadnost, jo čutimo kot nekaj našega in smo se zanjo pripravljeni razdajati” je v svojem nagovoru poudaril prof. dr. Zavrtanik.

Strateške usmeritve predvidevajo, da bo Univerza v Novi Gorici sicer ostala majhna, a drugačna, raziskovalna, mednarodno odprta univerza, ki bo ponudila vsem dostopno vrhunsko izobrazbo. Posebno slednje bo zahtevalo nove pristope tudi v organiziranosti univerze in morda celo v lastništvu oziroma ustanoviteljstvu. Le kot taka si bo zagotovila obstoj v mednarodnem okolju in še naprej prispevala k raznovrstnosti visokega šolstva v Sloveniji.

Ob zaključku svojega nagovora je rektor Univerze v Novi Gorici čestital vsem, ki so prispevali k njenemu uspešnemu razvoju, zaposlenim, zunanjim sodelavcem in še posebej študentom, ki so nam zaupali in z nami preživeli tako prijetne kot težke trenutke.

Na svečani akademiji je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil državno odlikovanje red za zasluge Univerzi v Novi Gorici za izjemno uspešen razvoj in dosežke, s katerimi je oplemenitila slovenski visokošolski prostor. Univerza v Novi Gorici pa je podelila dve priznanji častni doktorat Univerze v Novi Gorici, dve priznanji častni član Univerze v Novi Gorici, priznanje zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici in priznanje zlata plaketa Univerze v Novi Gorici.

Ob tej priložnosti sta Univerzi v Novi Gorici sta Univerzi čestitala tudi Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica in Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica ob ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju, predhodnice Politehnike Nova Gorica.

Častni doktorat Univerze v Novi Gorici – doctor honoris causa – je prejel eden najboljših ustvarjalcev slikanic in stripov ter filmskih risank Miki Muster za umetniško ustvarjanje, s katerim je obogatil svetovno umetnost z izjemnimi dosežki.

V znak priznanja za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju razvojne in regenerativne medicine je častni doktorat Univerze v Novi Gorici – doctor honoris causa – prejel prof. dr. Gerald P. Schatten, profesor porodništva, ginekologije in reproduktivnih znanosti ter celične biologije in fiziologije na Univerzi v Pittsburghu ter predsednik Mednarodne organizacije za celične raziskave pri Unescu.
Priznanje zlata plaketa Univerze v Novi Gorici je prejel prvi predstojnik Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Žekš, v znak priznanja za pomembne zasluge pri razvoju, ugledu in uveljavitvi Univerze v Novi Gorici doma in v svetu.

Priznanji častna članica in častni član Univerze v Novi Gorici sta prejela mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske tehnologije, kemije živil in nutrigenomike prof. dr. Urška Vrhovšek, za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odličnosti Univerze v Novi Gorici na področju vinogradništva in vinarstva in prof. dr. Chieu D. Tran, Pfletschinger-Habermann Professor na Univerzi Marquette (Milwaukee, ZDA), v znak priznanja za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odličnosti Univerze v Novi Gorici na področju analizne kemije.

Priznanje zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici – professor emeritus – je prejel eden najuglednejših in najprodornejših slovenskih zgodovinarjev prof. dr. Stane Granda za pomemben prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti ter vzorno opravljanje pedagoškega in mentorskega dela.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Razvojna pot Univerze v Novi Gorici od leta 1995 do danes je predstavljena tudi na spletni strani: “http://www.ung.si/sl/o-univerzi/zgodovina/ “

Andreja Leban, Stiki z javnostmi


Častni doktor Univerze v Novi Gorici v letu 2015, Miki Muster.
Foto: Miha Godec

Razstava Tomaža Lavriča v Cankarjevem domu

Razstava Tomaža Lavriča v Cankarjevem domu od 18. 11. 2015 do 14. 1. 2016.

Lavrič je umetnik, ki obvlada vse elemente stripa, komične ilustracije, karikature in vseh drugih sorodnih zvrsti. Njegov izraz je včasih pripoveden, realističen, včasih konstruktivistično abstrakten, včasih nežen in liričen. Vse njegovo delo črpa iz raznih elementov vizualne kulture od filma in slikarstva do risbe in videa kar vse virtuozno uporablja v samo njemu lastni govorici stripa. Zato bo razstava lahko izpostavila sklope, ki vzpostavljajo specifiko te govorice: ureditev strani, uokvirjanje posameznega prizora, izbira pravega (po Lessingu pregnantnega) trenutka sličice, jasnost in neposredna sporočilnost posamezne podobe in njeno vključevanje v celoto pripovedi, ki mora gledalca držati v napetosti, da je pripravljen slediti zgodbi, odnos med besedilom in podobo itd. Samo svetovni mojstri stripa, kot Lavrič brez dvoma je, so sposobni predvidevati gledalčeve sposobnosti povezave med zaporednimi prizori in pomenskimi montažnimi cezurami med njimi, doseči z likovnimi elementi in besedilnimi obrati za to potrebno napetost, ki bralca drži v napetosti do konca. To lahko ustvarita samo brezhibna medsebojna odvisnost in sodelovanje med podobo in besedo: obe se trudita za isto idejo, ki je nobena izmed njiju sama ne bi mogla podati tako učinkovito. Ali kot je rekel Hugo Pratt: rišem moje besede, pišem moje risbe.

Tomaž Lavrič (r. 1964 v Ljubljani) je po končani srednji Šoli za oblikovaje šolanje nadaljeval na oddelku za slikarstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Od leta 1987 je stalni sodelavec tednika Mladina, kjer je spomladi leta 1988 začel objavljati Diarejo družbeno-politično satiro v stripovskih pasicah. Ta časopisni strip kljub napovedanim samoukinitvam še vedno izhaja ter je zagotovo Lavričevo najbolj prepoznavno in znano delo. Zanj je prejel nagrado Zlata ptica (1989) in nominacijo za nagrado Prešernovega sklada (2004).

Poleg Diareje je Lavrič večino svojih časopisnih stripov objavljal v Mladini, občasno pa tudi v mnogih drugih revijah. V devetdesetih letih je nekaj zgodb, ki jih je prej v nadaljevanih objavljala Mladina, izdal kot albume v samozaložbi: Prvenec Rdeči alarm – Črni dnevi (1996), Ratman, (1997) ter Bosanske basni (1997) v francoski izdaji z naslovom Le Mulet / Mula. Fables de Bosnie (1999) pomenijo prvi slovenski stripovski album, ki mu je uspel prodor na evropski stripovski trg. Zanj je Lavrič prejel nagradi v Švici (Grand prix Sierre ’99) in v Belgiji (Prix de Lyon ’99, Bruselj). Sledile so nove izdaje albumov v francoščini pri založbi Glénat – kriminalka Glista na begu 1999 in zgodbe o življenju v (novo) kapitalističnih vzhodnoevropskih državah Novi časi (2001). Doma je Lavrič v novo tisočletje zakorakal z zbirko črno humornih zgodb (prej objavljenih v Mladini) pod skupnim naslovom Ekstremni športi (2001). V Franciji je leta 2001 izšel tudi njegov prvi daljši strip, za katerega ni sam napisal scenarija – četrti del serije albumov Dekalog (2001). Leta 2004 je objavil stripovski album Slepo sonce, niz devetih kratkih, kataklizmičnih zgodb s poetičnimi besedili

Med izdajami v tujini so še znanstvenofantastična trilogija Lomm (2002-2004) in balkanski triler serija Evropa (2003 – 2004; 2009), med domačimi izdajami pa politično – parodični strip Sokol in golobica (2008). Zanj, za Diarejo in urednikovanje pri projektu Slovenski klasiki v stripu je leta 2009 prejel nagrado Milka Bambiča.

Poleg stripa se ukvarja s časopisno karikaturo in z raznimi zvrstmi ilustracije, piše pa tudi zbadljive pesmi v rubriki Mladinamit tednika Mladina.

Študijsko razstavo pripravlja dr. Jure Mikuž.


Javno vodstvo vsak četrtek ob 17. uri je je všteto v ceno vstopnice za ogled razstave (5, 3* EUR). Z vodstvi začnemo v četrtek, 19. novembra 2015.

Galerija CD, 5 EUR za mlajše od 25, starejše od 65 let ter upokojence 3 EUR, za (šolske) skupine 2 EUR. Vodenje po razstavi za skupine 20 EUR.

Rezervacije terminov in dodatne informacije: T (01) 2417 161 ali 170 E zvezdana.lazar@cd-cc.si ali stiki@cd-cc.si

Vir: http://www.cd-cc.si/sl/razstave/tomaz-lavric-carobni-jezik-stripa-6051/

Izjava tedna

»Umetnost brez sporočila nima smisla. Svoja sporočila pač podajam malo bolj brutalno, ekstravagantno, da se bolj dotaknejo ljudi v kinodvorani.«

Režiser Tomaž Gorkič v Sobotni prilogi Dela o svoji grozljivki Idila.

Mladina 41/2015