Stripovski večer v Mestni knjižnici Kranj


Andrej Štular je v Kronikah v likovni pisavi izrisal novice iz črne kronike, David Krančan pa tokrat v stripu prijateljuje s Pijanim zajcem. / Foto: Primož Pičulin

Pijani zajec, tema za Kronike

V marčevski izdaji stripovskih večerov v Mestni knjižnici Kranj sta avtorja Andrej Štular in David Krančan predstavila svoja nova stripovska albuma Kronike in Pijani zajec.

Kranj – Oba, tako Andrej Štular kot David Krančan, sta vsak na svoj način povezana z gorenjsko prestolnico. Prvega Kranj opredeljuje v geografskem smislu, saj tu živi in ustvarja, drugi pa mesto nosi v svojem priimku, zadnje čase pa živi in ustvarja v Trbojah. Moderator, tudi sam stripovski risar, Zoran Smiljanić je prvega v precep vzel starejšega z več risarske kilometrine, Andreja Štularja.

Konec lanskega leta je izdal svoj novi stripovski album z naslovom Kronike, v katerem na osnovi časopisnih izrezkov iz črne kronike niza nenavadne, bizarne, šaljive, grozljive in absurdne dogodke … Izrezke je zbiral skoraj dvajset let. »To je najdaljše ustvarjanje stripovskega albuma na Slovenskem,« podreza voditelj pogovora. »Tovrstno ustvarjalno zbirateljstvo mi je zlezlo pod kožo. Ne spomnim se, kdaj natančno sem iz časopisa izrezal prvo novičko iz črne kronike, vem pa, da se mi je zapisano zdelo nekaj nemogočega, nekaj, česar si nikoli ne bi mislil.«

Pet let mrtev pred televizorjem, Štiriletni množični morilec, Zemlja zasula grobarja, Tujci iščejo enonoge ženske, Ločitev zaradi neumivanja … in novičke s podobnimi naslovi je Štular narisal v strip. Kot je povedal, je za strip pripravil izbor novic, pri čemer je izločal novice s preveč tragičnimi posledicami, bolj ga je zanimala bizarnost dogodka, ki večinoma meji tudi na črni humor. Stil risbe in likovno tehniko pri tem običajno izbere glede na obravnavano temo. Blizu mu je kolaž, pri tem pa pogosto uporablja tudi najdene in zavržene materiale. »Ne iščem najboljšega papirja, moje osnovno orodje je odličen svinčnik in drugi risarski pripomočki, ki se znajdejo pri roki. Ker gre v Kronikah za krajše zgodbe, sem veliko uporabljal kolaž,« pripoveduje Štular. Tako z likovno tehniko frotaž zgradi blokovsko naselje – papir položi na primer na beton, s svinčnikom potegne po njem in tako ustvari privid zgradbe. Uporablja stare letraset črke, večkratne fotokopije, izrezke iz knjig in podobno.

Štular je v risbi grob, mogoče celo neprijazen do bralca, a v svoji likovni govorici v slovenskem prostoru nedvomno edinstven in prepoznaven. Pred leti so njegov slog označili za štularjevino. Ni mu treba biti všečen, konvencionalen. »Imam ta privilegij, da sem pri delu lahko neodvisen,« pove, na vprašanje ali bi lahko narisal strip po telefonskem imeniku pa odgovori: »Seveda, zakaj ne, zagotovo pa bi bilo najdaljše poglavje z Novaki.«

Drugi predstavljeni stripovski album je bil zgodbica iz Rezije z naslovom Pijani zajec, ki ga je David Krančan narisal po pripovedi Dorine Čunkine in zapisu Milka Matičetovega. Na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najlepši strip. »Ko sem prebiral knjigo ljudskih in umetnih pripovedk, ki jih je po Reziji zbral Milko Matičetov, mi je prva v oči padla prav zgodba Pijani zajec,« pove Krančan. Zajec živi v odmaknjeni kmetiji z revno pokojnino od poškodovane roke, kar je staknil na delu v Avstriji. Okrog božiča se je v cerkvi razživel in na glas prepeval, a ga je tamkajšnji živelj pri tem početju nekoliko čudno gledal. Zato se ga je zapil, kar ga je skoraj stalo življenja … »To je preprosta zgodba o osamljenosti, eksistencialni stiski, smislu življenja. Pri tem ne gre za to, da zajcu pripisujemo človeške lastnosti, nasprotno – sam zajca pojmujem kot človeka. Strip nima nekega moralnega zaključka, saj bralcu prepuščam, da si ustvari lastno mnenje o zgodbi,« je povedal David Krančan, ki je strip ustvarjal približno pol leta. »Če bi zajček s sekiro zadel lisico, bi se zgodbica zagotovo znašla tudi v Kronikah,« je ob zaključku še zagotovil Davidov stripovski kolega Andrej.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si/article/20160314/C/160319886/1082/1168/pijani-zajec–tema-za-kronike-

Boštjan Skubic zaključil svojo 16. Daytono na 5. mestu

Slovenski motociklistični dirkač, Ljubljančan Boštjan Skubic, je zaključil svoj 16. nastop na eni izmed najbolj znamenitih dirk na svetu. Na ovalu dirkališča Daytona International Speedway, v Daytoni na Floridi, je uspešno opravil z 57 krogi ali 200 miljami (320 km) dolgo dirko. Na edini vztrajnostni dirki, ki jo v celoti odpelje en sam dirkač, je član Inotherm Yamaha Teama dosegel 5. mesto, kar je njegov drugi najboljši rezultat v karieri. Skubic je bil lani na tej dirki namreč 4. Za letošnjo dirko je ekipa Inotherm Yamaha najela motocikel in tehniko pri avstralsko-ameriški ekipi ADR. V ekipi so ob in na motociklu med pripravami na dirko in ob postankih v boksu na dirki delali izključno slovenski člani letošnje odprave. Ekipa se je pred začetkom dirke odločila za tehniko dveh postankov za menjavo zadnje gume in dolivanje goriva. Skubic je v boks zapeljal enkrat v 19. in enkrat v 38. krogu dirke. Ob zadnjem postanku je bil na skupno 3. Mestu. Dirka je bila zaradi padca enega izmed dirkačev enkrat prekinjena z rdečo zastavo.

Zmagovalec jubilejne, 75. ponovitve dirke 200 milj Daytone, je Američan Michael Barnes, ki je dirko dobil pred rojakoma Geoffom Mayem in Wyattom Farrisem. Vsi trije najhitrejši so nastopali z motociklom znamke Yamaha.

Boštjan Skubic, Inotherm Yamaha Team, 5. mesto

»Občutki ob koncu letošnje Daytone so mešani. Moral bi biti zadovoljen s 5. mestom, saj je to odličen rezultat. Še pred nekaj leti, ko smo se borili za uvrstitve med najboljših 15, bi pred dirko takoj podpisal za tak razplet, pred 10 ali več leti, ko pa smo bili veseli, če smo se na dirko sploh kvalificirali, bi 5. mesto v Daytoni slavili do jutra. A tokrat nisem zadovoljen. Verjetno so se pričakovanja zvišala po lanskem 4. mestu in smo si letos na tihem vsi želeli uvrstitve med trojico najboljših. A danes enostavno nisem bil najbolje razpoložen. Očitno ni bil moj dan. Enkrat se pelješ bolje in enkrat slabše in danes se na motorju nisem počutil tako domače kot običajno. Ne znam pojasniti, kaj je bilo narobe, a tokrat za kaj več kot 5. mesto nisem bil sposoben. Imel sem tudi nekaj smole. Takoj po začetku dirke je tekmovalcu pred menoj razneslo motor. V vetrobran mojega motocikla in na vizir čelade sem dobil veliko olja. Nič nisem videl, dokler nisem na čeladi odstranil zaščitnega vizirja. Potem je bilo nekoliko bolje. V zadnjih krogih dirke, pa sem že lepo lovil Narbona, ki je vozil pred menoj na 4. mestu, ko mi je pošla prednja guma. Nekajkrat mi je zaprlo krmilo in prednji del motorja je zdrsnil. Ko sem ostal tudi brez sprednje zavore in se je ročka ob močnem zaviranju pričela podajati vse do krmila, sem nekajkrat na zaviranju ob koncu ravnine podaljšal svojo linijo v izletno cono. Takrat mi je postalo jasno, da so zavore in gume pošle in da je dirkanja zame konec. Dirkača pred sabo nisem mogel več ujeti, tisti za menoj na 6. mestu pa je bil dovolj daleč, da sem spustil ritem in svojo Yamaho le še varno pripeljal v cilj.

Danes mi je predvsem žal za fante iz naše ekipe. Zaslužili so si najmanj stopničke. Vsi so svoje delo opravili brezhibno. Tako v celem tednu treningov in kvalifikacij, kot tudi pri pripravi motocikla in med današnjo dirko. Vsi postanki v boksih so bili izvedeni brezhibno. V rekordnem času so zamenjali kolo in dolili gorivo. Dokazali so, da tudi amaterska ekipa iz Slovenije lahko konkurira večjim in profesionalno organiziranim ameriškim ekipam.«