Teorija in praksa

Morda je bila prav ta šola kriva, da je Krančan že od prvih, krajših stripov, ki jih je objavil v reviji, preizkušal meje in možnosti stripovskega medija. To je bilo očitno tudi v njegovem dolgometražnem prvencu, stripovskem albumu Na prvem tiru, za katerega je haikuje prispeval Andraž Polič. Krančan je formo albuma opisal kot simbiozo dveh zelo različnih medijev: »Album je bil strip in pesniška zbirka hkrati. Na tak način sva z Andražem stripu in poeziji poskušala dodati nove razsežnosti, dimenzije, ki jih medija sama po sebi nimata.«

Raziskovanje stripovskega medija je Krančan nadaljeval na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je študiral vizualne komunikacije. Čeprav na akademiji ni programov, ki bi bili namenjeni izključno stripovskemu mediju, je bil strip po njegovih besedah dobro sprejet. »V okviru seminarja pri profesorju Radovanu Jenku sem za prosti projekt v četrtem letniku delal strip. Prav tako sem diplomiral iz stripa, pri profesorju Milanu Eriču, ki se je izkazal za odličnega mentorja.« Iz diplomske naloge, v kateri je analiziral strukturo in slovnico stripovskega jezika, se je kasneje razvila še samostojna razstava Raz dva strip, v zadnjih letih pa Krančan razsežnosti stripa kot likovnega izraza predstavlja tudi na delavnicah in predavanjih.

Od stripa k ilustraciji in nazaj

S stripom se pri nas ne da preživeti, zato se Krančan v zadnjih letih veliko posveča ilustracijam za časopise in revije, med drugim je tudi avtor številnih naslovnic Dnevnikovega Objektiva. V nasprotju s stripom je ilustracija lahko zelo hitra, »še posebej časopisna, saj je treba odreagirati v kratkem času. Če imam dober dan, si lahko tudi v tako kratkem času dam duška. Pri stripu pa ne gre tako hitro. Stripovske avtorje, ki delajo redno in se s tem tudi preživljajo, lahko naštejemo na prste ene roke, drugi delajo zgolj sporadično. Ravno zato kljub živahni stripovski sceni še vedno nimamo prave tradicije na tem področju.«

Krančan iz lastnih izkušenj ve, da mora biti »slovenski strip ekonomičen«. Za svoj zadnji album Pijani zajec si je vzel tri mesece časa, vendar se je na koncu izkazalo, da bi potreboval vsaj šest mesecev, da bi stvari izpeljal tako, kot si jih je zamislil. »To pa ne gre, ker se finančno ne izide.« Prva naklada albuma Pijani zajec je štela 400 izvodov in je bila hitro razprodana, zato so natisnili še drugo, 300 izvodov. To so za slovenske razmere odlične številke, »a če bi hotel preživeti s stripom, bi morale biti precej višje«.

Privlačnost rezijanskih pravljic

Navdih za Pijanega zajca je Krančan našel v kultni zbirki Zverinice iz Rezije (1973) etnologa Milka Matičetovega, v kateri je že ob prvem branju našel nekaj zgodb, idealnih za stripovske priredbe. Pred dvema letoma je tako za otroške bralce priredil zgodbo Grdina pod kamnom, ki je izšla pod stripovskim naslovom Grdina, lani pa se je odločil »ustripiti« še zgodbo Pijani zajec za odrasle bralce. »Ta zgodba mi je takoj padla v oči. Prepričala sta me lika zajca in lisice. Prvi je metafora asocialnega človeka, druga pa je njegovo popolno nasprotje.«

Med raziskavami je Krančan večkrat obiskal Rezijo, kjer je spoznal pripovedovalko Dorino Čúnkino. »Obiskala sva jo s pesnico Silvano Paletti, saj sem jo želel srečati in jo vprašati za dovoljenje, da dam njeno ime na naslovnico stripa. S seboj sem imel tudi že izrisan osnutek stripa, in medtem ko je gledala moje risbe, mi je vso zgodbo Pijanega zajca povedala še enkrat po rezijansko.«

Krančanov strip je delo zrelega avtorja, ki ga odlikujejo dodelana risba, dobra dramaturgija in domiselna kompozicija ter kadriranje. Pravljice v svojem jedru vedno znova odkrivajo temeljne resnice, ki že od nekdaj vznemirjajo ljudi, in tudi Pijani zajec v tem ni izjema. Po avtorjevem mnenju zgodba, ne glede na svojo »starost«, dokazuje, da je »človek družabno bitje, ki ne zmore vsega sam. Zato moramo paziti drug na drugega.«

David Krančan je navdih za svoj zadnji stripovski album Pijani zajec našel v kultni zbirki Zverinice iz Rezije. (Foto: Maja Marko)

Sličica iz stripovskega albuma Pijani zajec Davida Krančana (Foto: arhiv Stripburgerja)

Vir: https://www.dnevnik.si/1042734511/kultura/knjiga/david-krancan-slovenski-strip-mora-biti-ekonomicen