.
.
V hrvaščino je strip nadvse mojstrsko prevedel Nenad Brixy (pozneje tudi njegov sin Davor), enainpetdeset številk pa je pozneje v slovenščino prevedel Branko Gradišnik. Vendar so bili njegovi prevodi najverjetneje zaradi navajenosti bralstva na izjemno hrvaško različico deležni različnih odzivov. Foto: Narodna galerija
.
Vrtoglavi tempo: 120 strani na teden
Na ogled so izvirne Magnusove risarske table. Sam je vse narisal s svinčnikom, s tušem pa le do 15. epizode. Ustvarjalni tempo kreativnega para je bil tako hiter, da sta vsak teden narisala in napisala eno epizodo stripa ‒ 120 strani oziroma 240 sličic. Razstava zajema le table iz Magnusovega in Bunkerjevega skupnega obdobja ustvarjanja stripa, ki je trajalo do 75. epizode, ko je Magnus odšel na samostojno ustvarjalno pot. Vrnil se je le še za slavnostno 200. epizodo.
.
.
Prva jugoslovanska izdaja stripa iz leta 1970. Foto: Narodna galerija.
.
Italijanski strip, pisan na kožo Jugoslovanom
Strip je že leta 1970 zaživel v Jugoslaviji v hrvaškem prevodu Nenada Brixya. V slovenskem prevodu Branka Gradišnika pa smo dobili strip šele leta 1993. “Malo je stripov ali sploh ‘tujerodnih kulturnih izdelkov’, ki so se tako zavlekli v pore takratne skupne jugoslovanske države in tu kljub političnim spremembam še vztrajajo. Alan Ford je eden izmed njih,” je za spremljevalni katalog med drugim zapisal avtor razstave Rok Glavan.
.
Preroška satira
Alan Ford je bralce osvojil s črnim humorjem, družbeno satiro, ironijo in nadrealizmom. “Ta strip ni politično korekten. Obdela bogate in revne, grde in lepe, suhe in debele, poštene in lopove. Nihče ni varen pred njegovimi bodicami,” meni Glavan in dodaja, da strip danes “delajo zanimivega tudi aktualni politični in družbeni dogodki, ki postavljajo ta strip skoraj za preroka”.
.
Naslovni lik in obskurna skupina “skrivnih agentov”, delujočih iz zanemarjene cvetličarne v New Yorku, ki za uborno ali nikakršno plačilo rešujejo mesto in svet pred vsakršnimi hudodelci, med katerimi najdemo Superhika, Anten-mana, Gumiflexa in špijonko Margot. V stripu so prikazani vsi sloji ameriške družbe, ki ji vladajo mafija, socialna nepravičnost in denar. Foto: Narodna galerija
.
Zanimivo je, da je Alan Ford izjemno priljubljenost dočakal prav v državah nekdanje Jugoslavije, medtem ko ni bil nikoli preveden v angleščino. Ta fenomen je v delu Cvetličarna v hiši cvetja razdelal Lazar Džamić. Za katalog je zapisal, da je bil strip v Jugoslaviji veliko več kot uspešen. “Postal je kulten. Ugnezdil se je v vsakdanji jezik, prodrl je v kulturno delovanje. Povsem je postal naš.” Po avtorjevem mnenju pravzaprav strip ni zgodba o Alanu Fordu, ampak pripoved o prebivalcih tega dela sveta: o njihovem načinu mišljenja, o tem, kako se spoprijemajo z življenjem in z zgodovino.
.
Nekateri izreki in krilatice iz Alana Forda so ponarodeli, vplive stripa pa je bilo čutiti tudi v glasbi (Prljavo kazališče) ter v filmih (Maratonci tečejo častni krog, Kdo neki tam poje, Smogovci).
.
Razstavo, ki bo na ogled do 13. oktobra, bo drevi odprl v. d. direktorja Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji Stefano Cerrato, so zapisali v Narodni galeriji.
.
.
Lazar Džamić je Alana Forda označil za ”velikanski citatološki aparat”. Njegova knjiga Cvetličarna v hiši cvetja je nato leta 2015 izšla tudi v slovenščini pri založbi Maska, za prevod pa je poskrbel Branko Gradišnik. Foto: Narodna galerija
.
“Zdaj je trenutek velikih odločitev! Bolje živeti sto let kot milijonar kot sedem dni v bedi!” – Bob Rock. Foto: Narodna galerija
Odhod Magnusa (leta 1975) je pomenil tudi konec zlate dobe tega stripa, ki je začel izhajati leta 1969. Njegovi nasledniki njegove ustvarjalne dovršenosti preprosto niso dosegali. Foto: Narodna galerija
Prva številka stripa v izvirniku. Foto: Narodna galerija
Javnega vodstva po razstavi se lahko udeležite že to nedeljo, dan prej pa bo potekal sejem stripov za stripoljube. Foto: Narodna galerija
Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/alan-ford-v-narodni-galeriji-tece-castni-krog/488803
